Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je letos že desetič zapored pripravila Tabor slovenskih otrok po svetu, ki je v času od 30. julija do 6. avgusta potekal na slovenski obali, v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču. Udeležilo se ga je 63 mladih rojakov iz Italije, Nemčije, Avstrije, Švice, BIH, Srbije, Hrvaške, Francije, Nizozemske in ZDA, starih od 12 do 18 let. Za dobro družbo in izvajanje pestrega programa je pod vodstvom Luke Klopčiča poskrbelo dvanajst vodnikov, od katerih jih je nekaj že stalne kongresne ekipe, Almir iz Tuzle in Mattia iz Benečije pa sta že prav veterana, saj sta bila več let udeleženca taborov, zadnji dve leti pa vodita svoji skupini otrok.
Tabor je namenjen spoznavanju dežele prednikov naših mladih rojakov iz sveta, predvsem medsebojnemu druženju, povezovanju in tkanju prijateljskih vezi. Ena glavnih nalog enotedenskega bivanja je ohranjanje in spodbujanje slovenskega duha: s slovensko besedo in pesmijo, spoznavanjem in doživljanjem slovenske krajine, naših običajev in ljudi. Zato organizatorji osrednji del programa namenimo veseli šoli slovenskega jezika, ki sta jo tudi letos vodila Brane Jerman in Aleš Vrbovšek, oba bivša sodelavca centra FF za slovenski jezik. Ob različnih vsebinah so otroci utrjevali znanje slovenščine, spoznali nove besede in izraze, ter njih pravilno rabo. Izdelali so plakate o slovenskih pokrajinah in jih po skupinah predstavili. Zanimiv je bil pogovor o najboljših slovenskih televizijskih reklamah, o športu in slovenskih športnikih. Del učnega programa je bil namenjen SMS sporočilom, telefonskim pogovorom in kako naj ima tudi pri tem svoje mesto lepa slovenska beseda. Znana pesem Adija Smolarja Bog ne daj, da bi crknu televizor pa je bila iztočnica za pogovor o preživljanju časa pred televizijo, o njenih dobrih in slabih straneh. Ob koncu so otroci na prav hudomušen način ustvarili besedilo k zabavnim sličicam krajšega stripa.
Tabor pa ne zapolnjuje le šola, je tudi čas izletov, športnih in družabnih igr, glasbenih večerov, ob morju tudi priložnost za obilo kopanja. Letos smo si ogledali Sečovljske soline in Koper, do koder smo se pripeljali z barko. V tamkajšnjem pristanišču so se nam predstavili predstavniki slovenske policije, »pokukali« smo tudi v njihov čoln, s katerim skrbijo za varnost slovenskega morja. Obiskali so nas tudi slovenski vojaki. Ogledali smo si zanimiv filma o slovenski osamosvojitveni vojni in o odpravi Slovenske vojske v Afganistan. Predstavili so se tudi potapljači. Imeli smo mali poletni kino s filmom Poletje v školjki, pa prav lep glasbeni večer z Miho in vodnikom Sašom. V sodelovanju z Mladinskim cehom smo »prepotovali« Evropo. Pogovarjali smo se o nasilju med mladimi in o prijateljstvu, prav slednje, prijateljstvo v slovenskem duhu pa je eno glavnih sporočil in vodil slovenske mladine iz tujine zbrane na taborih Svetovnega slovenskega kongresa. Dokaz za to so bile solzne uči ob slovesu in obljube, da se naslednje leto zopet snidemo.
