Slovensko planinstvo po svetu

Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je v dneh od 26.  do 29. junija na Bledu in drugih krajih po Gorenjski v sodelovanju in ob podpori Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstvom za kulturo, Triglavskega narodnega parka in Slovenske planinske zveze pripravila prvo strokovno srečanje o slovenskem planinstvu po svetu. Namenjeno je bilo spoznavanju in povezovanju naših planinskih organizacij iz sveta s sorodnimi v Sloveniji.

Uvodni pozdravi
»Slovenci smo planinski narod, kot taki smo gradili narodno samozavest, ki je pripomogla tudi k naši državnosti.« so besede Simona Drenik, predsednice Slovenske konference, s katerimi se je srečanje po glasbenem uvodu Ivana Arnška in Tomaža Plahutnika tudi začela. Predsednik Državnega zbora France Cukjati je v pozdravnem nagovoru dejal, da imamo Slovenci pripadnost naravi in našim goram zapisano v genih, tudi generacije na tujem, ki z ljubeznijo do narave utrjujejo pristno slovensko identiteto. Navzoče je v imenu častnega pokrovitelja, ministra RS za šolstvo in šport dr. Milana Zvera pozdravil sekretar Marko Rajšter: »Planinstvo je dragocena dediščina slovenstva«. Tudi Zorko Pelikan, vodja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je povzel, kako si je slovenski človek, daleč od domovine a blizu bariloških gora, pričaral košček izgubljenega raja pod Triglavom.   
Pozdravom so se pridružili še direktorica Triglavskega narodnega parka dr. Marija Markeš ter predsednika Planinske zveze Slovenije, mag. Franc Ekar in Slovenskega gorniškega kluba Skala, dr. France Sevšek.

Predavanja in predstavitve
Slovensko gorništvo v luči narodne identitete in zavesti je skozi svojo osebno zgodbo Slovenca na tujem prikazal Peter Skvarča iz Argentine. Sklenil jo je z mislijo, da so slovenska imena in plezalne smeri, zarisane v argentinskih Andih, trajen spomenik vsem slovenskim gornikom. Z nekaj poudarki iz zgodovine slovenskega gorništva je dr. Stanko Klinar  spomnil na prve vznike našega planinstva  -  narodnozavedne in ne toliko športne -  in na začetnika modernega alpinizma vzhodnih Alp, tudi Slovenca na tujem, dr. Valentina Staniča. Silvo Karo, ki je tudi sam vrhunski alpinist, je predstavil mejnike v slovenski svetovno pomembni alpinistični beri. Mojca Volkar je nanizala zaključke svojega mladega raziskovalnega dela, usmerjenega v proučevanje slovenskih  poimenovanj  vrhov in smeri  v svetu. Največ vrhov nosi slovensko ime v Patagoniji (primera: Slovenski zvonik in Pico Eslovenia) in na Grenlandiji (Slovenija Fjeld…),  slovenskih plezalnih smeri pa je največ v Himalaji. 
Zamisel o novo nastajajočem Slovenskem planinskem muzeju, v katerem bo mesto našlo tudi gradivo o planinstvu na tujem,  je predstavil Miro Eržen, vodja projekta.

Osrednji del konference je pripadal predstavitvam planinskih organizacij izven Slovenije
Te organizacije še zdaleč niso le športne, ampak je njihovo poslanstvo dosti širše: so del utrjevanja in razvijanja narodnostne pripadnosti ter utrjevanja slovenskega jezika in kulture. O zgodovini, poslanstvu in načrtih so spregovorili predstavniki slovenskih  planinskih društev: Trst, predsednica Marinka Pertot, Celovec, predsednik Hanzi Lesjak, Predarlsko, predsednik Štefan Felbar, Triglav iz Zűricha, nekdanji predsednik Metod Fikfak,  in društva iz Bariloche, član vodstva društva Boris Kambič. Planinsko družino Benečije je predstavil  Matija Cendou.  Ob planinskih  društvih so se predstavile tudi planinske  skupine, ki delujejo v okviru  kulturnih  društev: s Slovenskega kulturno prosvetnega društva Bazovica z Reke Darko Mohar,  Slovenskega kulturnega društva »Istra« Pulj,  Bojan Bukovnik in z Društva Slovencev  Planika iz Zrenjanina, Aleksandar Anđelić.  

O ohranjanju vrednot gora
Marjeta Keršič Svetel, predsednica programskega odbora konference,  je vodila okroglo mizo o vrednotah gora, kako se jih zavedat in kako  jih ohraniti. K sodelovanju je povabilo širok krog sogovornikov, tako, kot je širok spekter vsega vrednega, kar nam dajejo gore. Z nami so bili: dr. Tanja Peterlin Neumaier iz Nemčije, raziskovalka dela in življenja Valentina Staniča  (Gore so vez prijateljstva med narodi.), mag. Martin Šolar, s  Triglavskega narodnega parka (Triglavski narodni park je eden najpomembnejših naravnih zakladov Slovenije.),  dr. Matej Ogrin, direktor CIPRE, društva za varstvo Alp, (Iščemo rešitve, kako živeti in ostati v Alpah.), Janez Bizjak, Inštitut Alpe (So tudi podnebne spremembe posledice zanikanja elementarne kulture pri  odnosu  do Alp?), dr. France Sevšek, predsednik Slovenskega gorniškega kluba Skala (Sodobno gorništvo ni šport in borba za zmago nad naravo, je sožitje z njo), mag. Franc Ekar, predsednik Slovenske planinske zveze (Prizadevamo si za najpopolnejše partnerstvo človeka z gorami, začenši z vzgojo mladega rodu.) Luigia Negro, pobudnica in sodelavka  v projektu »Spoznati Rezijo« (V planino Rezijani gredo radi še danes. Manjka živine. V planini živine ni več.) Dr. Rafko Dolhar, predsednik Slovenskega zdravniškega društva v Italiji (Planinarjenje je bila tudi vzgoja, utrjevanje narodnostne pripadnosti, ki je bila sredi italijanskega okolja na prepihu, a nikoli ogrožena.), Roman Benet, vrhunski plezalec, Kanalska dolina (Ljudje pod osemtisočaki živijo revno, a bolj polno in kvalitetno življenje.) in  Marija Bolčina, predstavnica visokogorske vasi Čadrg (Čadrg je tako zaostal, da je danes najmodernejši v Evropi).   

Filmski večer  in razstava o slovenskem planinstvu po svetu
V okviru konference smo pripravili večer  z izbranimi odlomki iz filmske zakladnice slovenskih gorniških podvigov: V kraljestvu Zlatoroga, izbrani filmi o Dinku Bertonclju, izsek iz filma o Valentinu Staniču ter dokumentarni  film nemške televizije o raziskovalnem delu Petra Skvarče na Antarktiki. Namesto »predfilma«  pa smo se prek spletnih povezav srečali z Dinkom Bertoncljem iz Argentine.

Na Pocarjevi domačiji v Radovni smo odprli pregledno razstavo zbranega slikovnega in dokumentarnega gradiva o slovenskih planinskih društvih na tujem. Odprtje so pospremile ljudske  pesmi  v izvedbi dekliške skupine Katice.

Študijska pot v Bohinj, nedeljski vzpon na Dovško rožco in zaključek ob Aljaževem domu v Vratih

Udeležence  srečanja smo pod vodstvom Marjete Keršič Svetel popeljali na sobotno študijsko pot v Bohinj, ki smo jo v Stari Fužini zaključili s predavanjem o Triglavskem ledeniku. V nedeljo so se v spremstvu dr. Stanka Klinarja najbolj vneti povzpeli na Dovško rožco, nekaj se nas je odločilo za pešpot po dolini Vrat, najbolj pogumni  so plezali v Triglavski steni, skupaj pa smo se našli popoldne ob Aljaževem domu in s sveto mašo, ki sta jo darovala France Urbanija in France Rihar - tako bi verjetno storila tudi naša triglavska legenda  Jakob Aljaž -  zaključili srečanje - z mnogimi resnimi načrti za  nove vzpone v skupni vseslovenski  planinski navezi.

Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije

Konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov

Konferenca slovenskih arhitektov in gradbenikov

Konferenca slovenskih glasbenikov