6. strokovni posvet »Ko ni več meja« |
6. STROKOVNI POSVET “KO NI VEČ MEJA”
V Čedadu je Svetovni slovenski kongres 9. in 10. novembra, ob pomoči in podpori tamkajšnjih društev ter organizacij, pripravil 6. strokovni posvet »Ko ni več meja«. S temi posveti želimo prispevati k ohranjanju in nadaljnjemu razvoju slovenske narodne zavesti na vsem ozemlju, kjer živijo Slovenci. Letos je simpozij potekal v Benečiji, kjer so si Slovenci uspeli izboriti tako dolgo pričakovano nižjo srednjo šolo. Posvet je bil namenjen pregledu trenutnega stanja v šolstvu, vlogi žensk v otroškem varstvu in šolstvu ter vzrokom in posledicam feminizacije izobraževalnih poklicev.
Ugotovili smo, da je relativno dobro uveljavljen in utrjen sistem slovenskega šolstva na Koroškem in ponekod v Italiji. Republika Slovenija mora pomagati predvsem področjem, ki so brez ustrezne infrastrukture oz. so s poukom šele začele (npr: Hrvaška in Rezija). Feminizacija poklica šolnika je posledica ekonomskih razlogov (slabše plačilo), stereotipov in »stigmatizacije« šolskega poklica. Zaradi staranja in zmanjšanega zanimanja za poklic šolnika v sosednjih državah v naslednjih desetih letih grozi pomanjkanje slovenskih učiteljev. Močne potrebe po izobraževanju slovenskih šolnikov se pojavljajo na Štajerskem, na Hrvaškem in v Reziji. V sosednjih državah so bili sprejeti prvi zakonski temelji za zaščito slovenske manjšine, vendar je potrebno zakonske akte ponekod še dopolniti in izboljšati. V Italiji je potrebno doseči predvsem prenos z zaščite posameznika na zaščito celotne manjšine. Na področjih, kjer je že sprejeta zakonodaja mora Republika Slovenija dosledno zahtevati izpolnjevanje sprejetega (npr.: dvojezični napisi). "Ustavni zakon o pravicah narodnih manjšin (2002) na Hrvaškem omogoča izobraževanje v slovenskem jeziku na vseh treh ravneh in omogoča slovenski skupnosti veliko pravic, vendar pa se postavlja vprašanje ali je slovenska skupnost sploh zmožna črpati in izkoristiti vse te pravice. Predvsem je potrebno prerasti uveljavljeno miselnost delovanja zgolj na ravni društev.
Srečanje v Čedadu smo popestrili še z obiskom Stare gore, najstarejšega slovenskega romarskega kraja, ogledom mesta Čedad in obiskom prostorov Društva Ivan Trinko, kjer smo izvedeli veliko zanimivega o naših rojakih, njihovi zgodovini in sedanjem položaju slovenske skupnosti v Benečiji.
Pobude sprejete na posvetu:
1) Republika Slovenija naj v bilateralnih odnosih in v okviru evropskih povezav doseže, da bodo sosednje države pripadnikom tam živečih slovenskih manjšin brez diskriminacije zagotavljale javno – vzgojnovarstveno in šolsko oskrbo v slovenskem jeziku.
2) Republika Slovenija naj preko ustreznih organov, tako s finančnimi sredstvi kot tudi strokovno pomočjo, hitreje in izdatneje podpre dodatno jezikovno izobraževanje ter kulturno delovanje v slovenskih društvih ter zasebnih zavodih v vseh štirih sosednjih državah.
3) Republika Slovenija naj ob odpravi mejnih kontrol ter ob nadaljnjem vključevanju v skupni evropski šolski, univerzitetni in raziskovalni prostor hitro in učinkovito odpravi še obstoječe birokratske ovire za prekomejno sodelovanje in izmenjave šolajočih se pripadnikov slovenskih skupnosti v sosednjih državah ter njihovih vzgojiteljev in izobraževalcev.
4) Republika Slovenija naj na hiter in primeren način omogoči dostopnost oz. vidnost slovenskih nacionalnih televizijskih programov na področjih, kjer strnjeno živi slovenska manjšina v sosednjih državah.
Čedad - panoramski pogled (Piazza Duomo)
Čedad - panoramski pogled (Piazza Paolo Diacono)
6. strokovni posvet »Ko ni več meja« 2007
5. strokovni posvet »Ko ni več meja« 2006
4. strokovni posvet »Ko ni več meja« 2005