Večeri izza kongresa 2004 |
25. november
Opus večerov izza kongresa smo 25. novembra zaključili z zanimivo predstavitvijo knjige Mohorjeve družbe iz Celovca «Iz primorske epopeje«. Avtor Borut Rutar v njej razkriva nova poglavja iz zgodovine protifašističnega gibanja TIGR na Primorskem. Avtor omenja do sedaj javnosti neznano neposredno povezanost med organizacijo TIGR in generalom Leonom Rupnikom. Svojo trditev je utemeljil z razlago, da je bila težnja primorskih Slovencev po zedinjeni Sloveniji tako močna, da so se povezovali z matično Slovenijo in s posamezniki, ki so načrtovali osvobodilni boj Primorske in ustanovitev samostojne države Slovenije. Med njimi pa je bil tudi general Leon Rupnik, ki je v ta namen gradil obrambno linijo, imenovano Rupnikova linija. Vodilni v organizaciji TIGR so načrtovali celo narodno vstajo, če bi italijanska vojska poskušala okupirati tudi ostali del slovenskega ozemlja. Z druge strani bi na okupatorja pritisnila Rupnikova vojska, ga stisnila v obroč in ga prisilila, da zapusti velik del okupiranega ozemlja, ki je nacionalno pripadal Slovencem. Teorija je precej smiselna, je poudaril avtor in svoje trditve podkrepil z najdenimi dokumenti in izjavami še živečih prič; je pa težko dokazljiva zaradi pomanjkanja pisnih virov in ustnih pričevanj. Pod plaščem zgodovine se glede pomena in delovanja organizacije TIGR skriva še veliko ugank, ki jih zgodovinarji s težavo odkrivajo in obelodanjajo. Pri tem ostaja še vedno veliko vprašanj, zakaj so komunisti organizacijo koncem tridesetih let podtalno zatrli, tako da so posameznike zvabili v članstvo komunistične partije in jih aktivirali v partizanske vrste, od koder se je le malokdo vrnil. Ostaja pa resnica, da je bil TIGR prva slovenska protifašistična organizacija.
19. oktober
V torek, 19. oktobra, so v okviru dejavnosti projekta »Korenine slovenskega naroda« mag. Vinko Vodopivec, prof. dr. Anton Perdih in še nekateri navzoči avtorji prispevkov predstavili zbornik »Sledovi evropske preteklosti«. Prireditev je povezoval predsednik organizacijskega odbora, dr. Jože Rant. Zbornik člankov, ki temeljijo na venetološkem pogledu zgodovinskega preseljevanja narodov, je izšel pri založbi Jutro d.o.o.
13. oktober
V oktobru je bil naš gost dr. Vladimir Kos, ki je govoril o slovenski identiteti na Japonskem. Večer je povezoval predsednik Slovenske konference SSK, mag. Stanislav Raščan. Dr. Kosa marsikateri literarni kritik uvršča med največje še živeče izseljenske pesnike. Vezna misel večera v sredo, 13. oktobra, je bil »trojec« pesniških zbirk Dnevnik ugaslih trenutkov iz Fudžija, Jesen otroške postojanke in Še malo, pa bodo češnje zadehtele, urejenih v zbirko Češnje, kamelije, bori. Spremljali smo pričevanja in spomine njenega nastanka, od prvih zapisanih verzov do obuditve več kot trideset let kasneje. Dr. Kos je poznavalec japonske kulture in navad, del tega pa je v pogovoru razkril tudi vsem obiskovalcem. Japonsko razmišljanje in simbolika sta Slovencu težko razumljiva brez razumevanja širšega družbenega konteksta. Kot pesnik, ki je prvi uporabil haiku v slovenskem jeziku, je pripomnil, da je Slovencu veliko bliže kratka pesnitev kot pa izjemno kratki haiku, ki zahteva izredno močno razvito tipsko simboliko ter kratek in izčrpen jezikovni kod sporočanja. Tega pa slovenski jezik zaradi svoje strukture ne omogoča v taki meri, kot to dovoljuje japonski. Slovenska identiteta je v japonskem okolju seveda vpeta v razmišljanje in simboliko danih tradicij in vrednot. Japonska je do druge kulture zelo strpna, celo prijazna in spoštljiva, to pa omogoča, da posameznik lahko še vedno ohrani svojo lastno drugačnost.
30. september
Prof. dr. Ljerka Glonar je 30. septembra predstavila svojo knjigo Zdravniški utrinki. Predstavitev knjige smo uvrstili v program večernih predstavitev, ker v letu 2005 pripravljamo 4. konferenco zdravnikov iz sveta in Slovenije, dr. Glonarjeva pa na njih sodeluje že od vsega začetka. Avtorica knjige, ki je strokovnjakinja za transfuzijsko medicino in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, je v svoji knjigi zbrala nenavadne in izjemno zanimive zgodbe več kot sto slovenskih zdravnikov, tudi tistih, ki živijo v tujini. Prof. dr. Helena Meden Vrtovec, višja svetnica, je ob predstavitvi dejala: »Delo je posrečen prikaz veselih in žalostnih, zelo resnih ali pa včasih kar banalnih plati našega zdravniškega življenja. Menim, da pisati o tem ni nič manj vredno, kot publicirati visoko znanost.«
15. september
Kot gosta naših Večerov izza kongresa smo pozdravili tudi uglednega gosta – kariernega veleposlanika ZDA v Sloveniji, gospoda Johnnya Jounga. Naša prireditev je bila njegov zadnji javni nastop pred njegovim slovesom od Slovenije. Dr. Boris Pleskovič, predsednik SSK, je pozdravil navzoče in v svojem nagovoru povedal, kako sta se z gospodom Joungom prvič srečala in poudaril, da je slišal številne pohvale o njegovem mandatu v Sloveniji. Zahvalil se mu je tudi za fi nančno podporo ameriške ambasade namenjeno Večerom izza kongresa. Veleposlanikovo kariero je na kratko predstavil mag. Stanislav Raščan, predsednik Slovenske konference SSK. Veleposlanik, ki je obdobje svojega službovanja zaključil prav v Sloveniji, je spregovoril o posledicah dogodkov, ki so se zgodili 11. septembra 2001 in so korenito spremenili svet. Poudaril je vlogo nevladnih organizacij pri ohranjanju miru na svetu in pri razvoju demokracije. Pogovor je navezal na Slovenijo, ki ima pomembno vlogo pri stabilizaciji razmer na Balkanu in velik ugled zaradi pomoči pri razminiranju vojnih področij. Dejal je, da ZDA spoštujejo odločitev Slovenije da ne sodeluje v koaliciji vojnih sil v Iraku, priznal pa je, da je bil sam ob tej odločitvi razočaran.
16. junij
16. junija smo gostili dr. Dušana Petrača, Slovenca, ki že dolga leta dela pri agenciji NASA. Kot vrhunski znanstvenik je prejel številna priznanja in odlikovanja, med drugim je tudi častni član mesta Los Angeles. V predavanju je predstavil najnovejše raziskave vesolja, rezultate opazovanja preko Hubblovega teleskopa in pot sonde Star dust. Beseda je tekla tudi o robotih Opportunity in Spirit, ki raziskujeta Mars, in o Spitzerjevem teleskopu, ki prikazuje vesoljske objekte v nevidni infrardeči svetlobi. Dr. Petrač se je dotaknil tudi sistema Patriot, ki bi ga lahko tudi zlorabljali za nadzorovanje državljanov, s tem pa bi lahko tudi kršili osnovne državljanske pravice.
1. april
Prof. dr. Mirko Leskovšek, profesor na Agronomski fakulteti v Ljubljani, je v četrtek, 1. aprila predstavil možnosti slovenskega kmetijstva in slovenskega majhnega kmeta ob nekaterih evropskih direktivah, ki bodo zadele to področje po vstopu Slovenije v Evropsko zvezo. Slovenija je zaradi svoje majhnosti neprimerna za konkurenčno proizvajanje kmetijskih pridelkov v velikih količinah. Slovenski standardi glede uporabe umetnih gnojil so strožji kot tisti v Evropski zvezi, kar pomeni, da so naše pridelovalne površine primernejše za ekološko pridelavo hrane.
29. marec
V marcu so s še večjo močjo kot običajno »vzklili« številni problemi, s katerimi se srečuje slovenska manjšina v Italiji. Z namenom, da bi se s to problematiko bolje seznanili in jo razumeli, smo 29. marca na to temo pripravili okroglo mizo. V pogovoru so sodelovali slovenski rojaki iz Italije: dr. Mirko Spacapan, dr. Rafko Dolhar, Dino del Medico in Marjan Terpin. Glavna tema večera je bila neuresničevanje zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Gostje večera so opozorili, da se uresničuje le tisti del zaščitnega zakona, ki dopušča uporabo enojezičnih (slovenskih) osebnih izkaznic na dvojezičnem območju, ne pa tudi določila zakona, ki bi omogočala celovito zaščito slovenske manjšine v Italiji. Le ta je prepuščena dobri volji lokalnih veljakov. Slovenija bi morala za približno 70.000 rojakov v Italiji storiti dosti več in predvsem odločneje zahtevati izpolnjevanje celotnega zaščitnega zakona.
17. marec
V sodelovanju z Inštitutom za civilizacijo in kulturo smo 17. marca pripravili predstavitev raziskovalne naloge in zbornika Nacionalna identiteta in kultura. Gosta večera sta bila dr. Neda Pagon (Inštitut za civilizacijo in kulturo) in prof. Janez Stergar (Inštitut za narodnostna vprašanja). Pogovor je tekel o elementih in vrstah samobitnosti, o slovenski identiteti, o njenem obstoju in razvoju. Žal smo ugotovili, da slovenska zavest podlega globalizacijskim procesom. Prav zato bi slovenska država morala več storiti za načrtno narodnostno vzgojo v šolah in v javnosti spodbuditi večji narodnostni ponos in samozavest.
10. marec
Jožica Marn Gerden, Slovenka, ki živi v Avstraliji, je v sredo, 10. marca, predstavila knjigo Potovanje skozi čas. Knjigo je pripravila v soavtorstvu s Petrom Jandačkom iz ZDA. Njegovo slikanico o ledenem možu Otziju je Jožica razširila in dopolnila v povest ter jo v povezavi s slovenskimi miti in legendami trdno postavila v naš prostor. Odkritje ledenega moža v avstrijskih Alpah je povzročilo mnogo ugibanj in teorij o preseljevanju narodov in o načinu njihovega življenja. Zgodba se prepleta z marsikaterimi dognanji znanstvenikov o načinu življenja ljudstev in dodaja venetološko teorijo o preseljevanju in naselitvi narodov.
26. februar
26. februarja je bil Večer izza kongresa posvečen narodnostnemu buditelju, generalu Maistru. Mag. Milan Lavrenčič je predstavil tedanje zgodovinske okoliščine in generalovo življenje ter poudaril njegov pogum in daljnovidnost njegovih ukrepov v prelomnih letih 1918 – 1919. General Maister je zaslužen za to, da smo Slovenci obdržali del Prekmurja, ko je že grozilo, da nam bo odvzeto.
5. februar
V četrtek, 5. februarja, smo se dotaknili položaja slovenske gozdarske stroke in lesne industrije ob vstopu Slovenije v Evropsko zvezo. Predaval je državni podsekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ing. Maksimiljan Mohorič. Predstavil je zgodovino in razvoj štirih evropskih ministrskih konferenc (Strasbourg, Helsinki, Lizbona, Dunaj), na katerih so bile izoblikovane smernice za razvoj in zaščito gozdarstva. Slovenija, ki ima izredno dobo ohranjene gozdove, se bo morala zavzeti za ohranitev kakovostnega dela gozdarske službe, za kar bo lahko po vstopu v Evropsko zvezo uveljavljala pravico do črpanja finančnih virov iz strukturnih fondov. Zaradi konkurence skandinavskih držav se bo slovenska lesna industrija znašla v težkem položaju. Podjetja, ki delujejo na področju lesne industrije, ali pa so z njo povezana, bi se morala preusmeriti in povezovati. Za prodor na evropski trg bi morala nastopiti združena, z enotno strategijo.
29. januar
29. januarja je Svetovni slovenski kongres v svojih prostorih, ob odprtju razstave fotografij gospoda Cirila Velkovrha, Planinska roža, pripravil tudi bogat kulturni večer, na katerem sta etnologinja Marjeta Keršič Svetel in urednica Joži Kališnik predstavili knjigo o življenju Kati Turk. Kati je bila preprosta pastirica na Veliki Planini, ki je pisala pesmi, vezla prte in slikala na lesene deščice, s tem pa nevede ustvarjala in bogatila slovensko kulturno dediščino z življenja naših planin.
21. januar
V sredo, 21. januarja je potekal prvi Večer izza kongresa v letu 2004. Namenjen je bil predstavitvi zaključkov dvoletnega meddržavnega projekta o delovanju slovenskih in hrvaških izseljencev v zvezi s procesi demokratizacije, osamosvajanja in mednarodnega priznanja Slovenije in Hrvaške. Projekt je zaobjel predstavitev prispevka izseljencev k osamosvajanju obeh držav in orisal nekaj vidnejših oblik sodelovanja slovenskih in hrvaških izseljencev v ZDA, predvsem na področju trgovine in podjetništva, omogočil pa je tudi primerjavo dela izseljenskih skupnosti. Obema skupnostma so bili zagotovo skupni prav zavzetost, čast in dolžnost promovirati idejo slovenske oz. hrvaške samostojnosti in svobode. Izjemna je bila njihova vloga pri seznanjanju ameriške in tudi svetovne javnosti s slovenskimi in hrvaškimi osamosvojitvenimi težnjami, zagotavljanju podpore in zbiranju pomoči. Pri tem so naleteli na mnoge ovire, pa tudi grožnje in preganjanja s strani bivše jugoslovanske oblasti. Gostje večer so bili: dr. Jože Bernik, častni predsednik SSK, dr. Ivan Čizmić, znanstveni svetnik hrvaškega inštituta za družbena raziskovanja in tudi vodja projekta, prof. dr. Matjaž Klemenčič, profesor na Univerzi v Mariboru, mag. Marin Sopta, direktor hrvaškega centra za strateške raziskave ter izr. prof. dr. Mitja Žagar, direktor Inštituta za narodnostna vprašanja.