21. december: Marjan Terpin »Skozi slavno in pogumno zgodovino Slovencev s preprosto slikano in pisano besedo«Večeri izza kongresa 2006 |
21. december: Marjan Terpin »Skozi slavno in pogumno zgodovino Slovencev s preprosto slikano in pisano besedo«
V okviru Večerov izza Kongresa smo v četrtek, 21. decembra 2006 priredili predstavitev in pogovor ob knjigi Marjana Terpina iz Italije »Skozi slavno in pogumno zgodovino Slovencev s preprosto slikano in pisano besedo«.
Ob petnajstletnici slovenske države je Marjan Terpin iz Italije napisal knjigo in jo tudi likovno opremil z upodobitvijo pominkov slovenske zgodovine.
Avtor je v uvodu zapisal:
»Nekega dne sem po ljubljanskem radiu slišal »modro« razmišljanje znanega slovenskega izobraženca, mislim, da je bil celo književnik, ki je – meni nič, tebi nič – zviška razglašal, da Slovenci sploh nimamo zgodovine, da smo v tem pogledu prave reve. Ker so me že v študentskih letih mučila taka vaprašanja, ki pa nas jih je rešil dobri profesor, ki je poučeval zgodovino, dr. Rado Bednařik, in nam prepričljivo dopovedal, da naša zdgodovina ni nobena reva, ampak je – čeprav težka, zelo bogata…Vredna je vsakega, tudi večjega evropskega naroda.«
Pisana beseda pa je le del tega, v kar je Marjan Terpin vpel pomnike slovenske zgodovine, še več – zavihtel je tudi čopič in jih v barvnih podobah prenesel na zidove svoje zidanice. In če zidanica hrani vino in z njim čisto resnico potem naj bo kapljica ali dve tudi za nas, da nazdravimo: lepim praznikom, mlademu letu in tudi naši slavni zgodovini – za pogum v nove čase.
Pogovor, v katerem bodo poleg avtorja sodelovali tudi rojaki iz Italije, je vodil prof. Tomaž Pavšič.
29. november: Evropski staroselci
Svetovni slovenski kongres in snovalci projekta Korenine slovenskega naroda prirejata v okviru Večerov izza Kongresa vsredo, 29. novembra 2006, ob 18. uri,predstavitev Zbornika četrte mednarodne konference Evropski staroselci.
V okviru projekta Korenine slovenskega naroda je 9. in 10. junija 2006 v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa potekala mednarodna konferenca Evropski staroselci. Njen namen je bil zbrati čim več podatkov o naši preteklosti, dejstev in argumentov, ki govorijo bodisi o preselitvah naših prednikov, bodisi o njihovem življenju na sedanjem in okoliškem ozemlju že od prej. Na večeru so sodelovali: z uvodnimi besedami predsednik organizacijskega odbora konference, doc. dr. Jože Rant, vodja projekta mag. Vinko Vodopivec in predsednik mednarodnega programskega odbora in urednik zbornika, prof.dr. Anton Perdih, ki bo predstavil vsebino zbornika. Sledila je predstavitev zadnjih dveh knjig pisatelja in neutrudnega raziskovalca naše davne preteklosti mag. Lucijana Vuge: VENETI V TROJI - So Homerjevi Veneti – Hetiti? In PRAH PRETEKLOSTI zgodovinski roman. S tem smo počastili spomin pomladi preminulega avtorja in našega pomembnega sodelavca. Nato je p. Ivan Tomažič predstavil najnovejša odkritja raziskav dveh mlajših avstrijskih jezikoslovcev o sledeh slovenskega jezika na vzhodnem Tirolskem, na kar je sledil pogovor z avtorjem.
5. oktober: POGOVOR Z BRIGADIRJEM ANTONOM KRKOVIČEM
V četrtek, 5. oktobra, smo v naših prostorih gostili uglednega gosta Slovenske vojske, brigadirja Antona Krkoviča. V uvodnem nagovoru je dr. Jože Rant pozdravil prisotne v imenu Svetovnega slovenskega kongresa, gosta pa predstavil kot pomembno osebnost slovenskega osamosvajanja.
Anton Krkovič je bil pobudnik za ustanovitev Manevrske narodne zaščite (MSNZ). Kot je povedal sam, bi se lahko osamosvojitev Slovenije odvijala z veliko več žrtvami, če ne bi bilo že vnaprej pripravljenega strateškega načrta. Brigadir je povzel dogajanja od leta 1989 do osamosvojitve na slikovit način s takšnimi podrobnostmi in potankostmi, da so se navzoči lahko počutili kot bi sami bili prisotni ob teh dogodkih.
Pri tem ni pozabil omeniti vloge sodelavca Vinka Beznika in skupine policistov, ki so opravili pomembno operacijo pri vdiranju v zaprti del Gotenice. Poudaril je pomen osamosvojitvene vojne kot procesa, ki je trajal več let in na katerega lahko Slovenci upravičeno gledamo z vsem ponosom. Prav v podcenjevanju tega zgodovinskega in edinstvenega dogodka vidi brigadir Krkovič eno glavnih pasti v prihodnosti, če se stvari ne bodo spremenile. Spoštovanje lastne zgodovine in razumevanje dosežkov svojega naroda pa sta že od nekdaj bila osnovna gradnika zdravega naroda.
28. september:
LADISLAV BEVC: SPOMINI
28. septembra je v okviru Večerov izza Kongresa v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa potekala predstavitev knjige Ladislava Bevca z naslovom Spomini. Dogodka se je udeležilo približno 100 ljudi. Ladislav Bevc je bil eden od mnogih Slovencev, ki se je med drugo svetovno vojno, v rosnih letih znašel na strani tistih, ki so svoj odpor proti okupatorju izvajali izven okrilja OF. Pridružil se je namreč odporniškemu gibanju Sokolov, ki so delovali pod okriljem Draže Mihajloviča. Kot je pojasnil dr. Ljubo Sirc je bilo v tistem času s strani OF strogo prepovedana organizacija kakršnegakoli odpora proti okupatorju izven vrst OF. Prav iz tega razloga se je moral zato umakniti iz Slovenije. Sreča v nesreči je bila, da je Ladislav, imenovan tudi Ako, imel svoje sorodnike v Kaliforniji kamor se je lahko umaknil. Dr. Ljubo Sirc je na kratko pojasnil tudi tedanje sodelovanje med liberalci in klerikalci, ki je bilo pogosto zelo vzorno in vzajemno. Avtor knjige, Ladislav Bevc, se je na predstavitvi zahvalil Založbi Jutro, ki je bila pripravljena natisniti njegovo knjigo v slovenščini, nekaj izvodov pa bo natisnjenih tudi v angleščini. Kot je za Založbo povedal Stane Kodrič je knjiga v prvi vrsti knjiga o življenju, neke vrste biografija in ne knjiga, ki bi se ukvarjala z razmišljanjem o političnih bojih. Knjiga je zapis o življenju človeka, ki je zapustil očetnjavo, se preselil v ZDA ter tako postal človek z dvema domovinama, Slovenijo in ZDA.
6. september: PREKMURCI IN IZSELJENSTVO
Poslala si sine, hčeri še v tujine,
oznanjajo vero, krüh slüži jo verno.
Je v bridkosti njüvo srce,
pa vendar le bije za te:
Slovenska Krajina, mili moj dom,
pozabo te nikdar nikdi ne bom.
(Jožef Klekl st.)
6. septembra je v okviru Večerov izza kongresa v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa potekala kulturna obarvana predstavitev izseljenske tematike osredotočena predvsem na izseljence iz Prekmurja, iz občine Črenšovci. Gostje iz Zavoda Svete družine Črenšovci v okviru tedna duhovnosti so predstavili nekatere vzroke, način življenja izseljencev, njihovo navezanost na dom, družino in Boga. Projekcija starih razglednic, ki so jih izseljenci poslali domačim nas je povedla v svet izpred petdesetih let. Tone in Agica sta novzočim povedala svoji osebni izkušnji o doživljanju slovenske identitete. Agici, ki je še kot mlada računovodkinja iz ljubezni do svojega fanta pustila službo in se podala preko meje v Avstrijo, je prva pot v svet pustila neizbrisen pečat grenkega priokusa, a tudi izkušnjo o človeški dobroti. Kasneje sta se z možem preselila v tujino, kjer je večino časa posvetila vzgoji svojih petih otrok. Življenje ni bilo lahko, a prav vera je pomagala Slovencem, da v težkih trenutkih niso obupali. Tone je sicer rojen v Kanadi, a govori slovensko kot bi bil rojen tu, v Sloveniji. Njegov oče se je kot peti otrok družine iz ekonomskih vzrokov odpravil čez lužo za kruhom, kjer si je ustvaril družino, a je še vedno ostal globoko navezan na svoj rodni kraj. Cerkveni pevski zbor je zapel nekaj pesmi, ki govorijo o izseljevanju Slovencev iz Prekmurja v ZDA in Kanado, kamor jih je največ odšlo. Dejstvo, da kar nekaj prekmurskih pesmi vsebuje tovrstno problematiko, niti ni tako presenetljivo, če vemo, da se je iz občine Črenšovci v svet izselilo, oz »odletelo« kot sami radi pravijo, okrog 1500. Za družine in močno povezano skupnost, iz katere je v povprečju iz vsake družine izselil v tujino po en član, so »odhodi v tujino« predstavljali žalostno vsakdanjost. Zelo nazorno je to prikazala gledališka skupina, ki je v kratki igri »Niti za liter vina« uprizorila odhod v tujino, razmišljanje izseljencev, njihovo ljubezen do Slovenije in željo po vrnitvi v rodni kraj. Večer je povezoval Jožef Hrovat, navzoče pa je pozdravil tudi župan občina Črenšovci, Anton Tornar. Dogodka se je udeležilo približno 80 oseb.
15. marec: prof. dr. Berta Jereb »MALI VITEZI«
V sredo, 15. marca 2006, smo v okviru Večerov izza kongresa predstavili knjigo prof. dr. Berte Jereb z naslovom »Mali vitezi«.
Dr. Berta Jereb je svoje življenje posvetila boju z eno najnevarnejših bolezni v zgodovini – z rakom. Z bogatimi izkušnjami, ki jih je nabrala ob študiju in delu v Stockholmu in New Yorku, se je leta 1984 vrnila v Slovenijo in prevzela vodstvo pediatrične radioterapije. Od upokojitve leta 1990. še vedno deluje kot svetovalka v otroški onkologiji, kot mentorica mladim raziskovalcem in kot vodja nekaj raziskovalnih projektov. Leta 1993 je bila imenovana za redno profesorico radiološke onkologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Knjiga Mali vitezi je zbirka dogodkov in zgodb, ki jih je doživela dr. Berta Jereb v svoji medicinski praksi z »mladimi ljudmi«, kot sama rada imenuje otroke. Mali vitez simbolizira boj mladih z boleznijo, ki se jo mnogi bojimo in najraje pozabimo nanjo. Nekateri tega ne zmorejo, saj je rak v njihova življenja vstopil nepovabljen in mnogim zapustil bridke spomine ali jih celo zaznamoval do konca njihovih življenj. Zgodbe nam pomagajo razumeti strahove, upanje in voljo do življenja tistih, ki so se z rakom srečali. Knjiga je namenjena razumevanju bolezni na eni strani, na drugi strani pa predstavlja priročnik za vse, ki se ukvarjajo z zdravljenjem in z razumevanjem posledic, pri mladih ljudeh, ki so preboleli raka. Prof. dr. Berta Jereb s knjigo Mali vitezi javnost seznanja s preprostimi dejstvi o težki bolezni in z bogatimi izkušnjami, ki jih je nabrala v svoji zdravniški praksi pomaga razumeti posledice, ki jih taka bolezen lahko pusti na telesnem, duševnem in čustvenem področju ozdravljene osebe.
Za dodatne informacije o knjigi ali naročilo se lahko obrnete na gospoda Frbežarja preko e-pošte: zalozba@mondena.si.
8. marec: Naša pravica – unser Recht
Svetovni slovenski kongres je 8. marca v okviru Večerov izza Kongresa pripravil ogled 16 minutnega dokumentarnega filma z naslovom »Naša pravica – unser Recht«. Film prikazuje strnjeno dogajanje v času od sprejema Avstrijske državne pogodbe do lanskega leta, ko je bil film posnet. Rdeča nit je (ne)uresničevanje člena 7, ki Slovencem v Avstriji zagotavlja še dodatne manjšinske pravice. Osebne izpovedi Slovencev, ki so bile priče vojnim in povojnim dogodkom, ki so bili povezani z (ne)uresničevanjem teh pravic so pomemben prispevek k zgodovini slovenskega naroda ter predpogoj za razumevanje problematike slovenske manjšine v Republiki Avstriji. Avtor filma, gospod Andrej Mohar je zaposlen kot urednik dnevnega slovenskega sporeda ÖRF. Z vprašanji slovenske manjšine in uveljavljanja njenih pravic se aktivno ukvarja že od sredine 70-ih let. Ob odstranjevanju dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem, ki je vsekakor doseglo medijsko pozornost, pa Slovenci pogosto pozabljamo na druga pomembna vprašanja za obstoj narodne manjšine, kot sta na primer šolstvo in izobraževanje mladih rojakov, ki imata, dolgoročno gledano, lahko veliko hujše posledice. Film »Naša pravica – unser Recht« si lahko preko medmrežja ogledate na: http://volksgruppen.orf.at/slovenci/utrip/stories/31147/. Ogled priporočamo predvsem tistim, ki jih zanima zgodovina Slovencev v Avstriji ali pa se ukvarjajo z manjšinsko problematiko.
Gregorčičev večer: Z goriškim slavčkom v jubilejno slovensko leto
Letos se bomo spominjali stote obletnice smrti Simona Gregorčiča, zato smo v okviru Večerov izza Kongresa v četrtek, 23. februarja, v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa pripravili večer, ki je bil posvečen »goriškemu slavčku« in njegovi izpovedi.
Gregorčičevega večera se je udeležilo nekaj več kot 70 oseb, primerno vzdušje v dvorani pa je ustvaril Oktet Simon Gregorčič, ki je za začetek zapel Gregorčičevo pesem Znamenje. Večer je povezovala gospa Jana Čop, ki je po pozdravnih besedah predala besedo najprej profesorju Tomažu Pavšiču, pobudnik tokratnega večera. V slavnostnem govoru je gospod Pavšič na kratko predstavil pesnikovo življenje, njegovo pesniško delo in njegovo narodnobuditeljsko izročilo. Sledil je premor v katerem je zbor izvedel še dve pesnikovi umetnini: »Moje gosli« in »Moje nade«. V nadaljevanju so navzoči lahko prisluhnili recitaciji Martine Valentinčič, ki je z občutkom prebrala nekaj pesnikovih umetnin. Zbirke izbranih Gregorčičevih poezij je predstavil urednik Matija Remše, knjige pa so bile izdane pri Mohorjevi družbi. Gospa Marta Filli je predstavila priložnostno razstavo s katero je obogatila dvorano. Razstava o Simonu Gregorčiču in njegovem delu prikazuje predvsem pesnikovo delo in dokazuje, da so njegove pesmi uglasbili mnogi slovenski znani možje. Ves razstavni material je last družine Filli. Zbor je za zaključek večera izbral dve Gregorčičevi pesmi: »Planinska roža« in »Mojo srčno kri škropite«, a so bili pevci zaradi aplavza prisiljeni dodati še en »bis«.
25. januar: Staroselci v Evropi
Svetovni slovenski kongres in snovalci projekta »Korenine slovenskega naroda« so v sredo, 25. januarja 2006, ob 18. uri, v okviru Večerov izza Kongresa, predstavili zbornik tretje mednarodne konference Staroselci v Evropi.
V okviru projekta Korenine slovenskega naroda je 10. in 11. junija 2005 v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa potekala mednarodna konferenca Staroselci v Evropi, njen namen pa je bil zbrati čim več podatkov, dejstev in argumentov o naši preteklosti, ki govorijo bodisi o preselitvah naših prednikov, bodisi o njihovem življenju na sedanjem in okoliškem ozemlju že od prej.
Na predstavitvi zbornika so uvodne besede udeležencem izrekli: predsednik organizacijskega odbora konference, doc. dr. Jože Rant, vodja projekta mag. Vinko Vodopivec in predsednik mednarodnega programskega odbora in urednik zbornika, prof. dr. Anton Perdih.
Sledile so predstavitve nekaterih posameznih avtorjev in njihovih prispevkov na konferenci:
Duša Krmel Umek: Meja med Histri in Veneti v opisu iz leta 1775
Vinko Vodopivec: Izum kolesa - gibalo napredka
Vinko Vodopivec: Primerjava sodobnih evropskih, indoevropskih in nekaterih starih jezikov
Vinko Vodopivec: Študija prečrkovanj in branj najstarejšega venetskega napisa
Lucijan Vuga: Karel Oštir v luči teorije kontinuitete
Jože Rant: Onomastika rimskega Norika in sledovi noriških imen
Andrej Rant: Sorodnosti med starobritanskimi in slov. paleo-etničnimi značilnostmi
Jože Rant: Istoizvorne besede indoevropskih jezikov v bazi I. DYEN in uporaba
Zbornik vsebuje še 10 drugih prispevkov, katerih avtorji se niso mogli udeležiti predstavitve, so pa o njihove članke na kratko predstavili oblikovalci večera.