Statut

DRUŠTVA SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES
Društvo za povezovanje Slovencev po svetu, v zamejstvu in Sloveniji

I.
UVODNA DOLOČBA

Svetovni slovenski kongres je imel prvo srečanje v Cankarjevem domu v Ljubljani 26. 6. 1991, ideja pa so zasnovali v Dragi pri Trstu že leta 1988. Po večletnih pripravah smo jo uresničili na dan razglasitve slovenske države. Osnovni namen ustanovitve Društva Svetovnega slovenskega kongresa je globalno združevanje Slovenk in Slovencev iz vsega sveta.

II.
SPLOŠNE DOLOČBE

1.člen

DRUŠTVO SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES (v nadaljevanju Društvo SSK) je svetovno združenje Slovencev in njihovih organizacij in skupnosti. Društvo SSK deluje v javnem interesu, na področju kulture in znanosti ter na drugih področjih v korist povezanosti vseh Slovencev, s posebnim poudarkom na:

• ohranjanju in krepitvi slovenstva in slovenskega jezika,

• vzajemni pomoči med vsemi Slovenci,

• spodbujanju kulturnih, znanstvenih in drugih vezi,

• enakopravnosti vseh Slovencev,

• uveljavljanju slovenskih narodnih koristi v domovini, v zamejstvu in po svetu,

• povezanosti vseh ljudi slovenskega rodu /porekla/ in na spodbujanju duha vzajemnosti, strpnosti in medsebojnega spoštovanja.

2.člen

Društvo SSK se kot organizacija civilne družbe na podlagi osnovnega programa tega statuta in poslovnika zavzema:

• za demokratično, pravno, socialno, odprto in pregledno državno ureditev,

• za ugled slovenstva in slovenske države v svetu na osnovi njenega vsestranskega in demokratičnega delovanja,

• za državljansko/domovinsko vzgojo mladih v duhu slovenske narodne zavesti, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja za skupno blaginjo,

• za spoštovanje narodove kulture in zgodovinskih dejstev,

• za poprave krivic iz preteklosti,

• za zaščito pravic državljanov Slovenije in Slovencev v zamejstvu in po svetu.

3. člen

Društvo SSK kot civilno in nestrankarsko združenje obravnava svetovne probleme slovenstva, zavzema do njih svoja stališča in jih javno predstavlja domači in mednarodni javnosti, kot tudi oblastem v Sloveniji ter v deželah, kjer prebivajo Slovenci.

4. člen

Naloge Društva SSK iz členov 1,2 in 3 bodo člani konferenc izvajali po programih, izdelanih v organih Društva SSK.

5. člen

Društvo SSK uresničuje svoj program preko svojih članov, ki so povezani v Konferenco.

6.člen

Delovanje Društva SSK načeloma ni pridobitno in služi uresničevanju teh, v splošnih določbah navedenih ciljem in nalog.

7. člen

Poleg svoje nepridobitne dejavnosti opravlja Duštvo SSK v skladu s predpisi in v obsegu, potrebnem in povezanem z njegovimi glavnimi cilji, nameni in nalogami, tudi različne pridobitne dejavnosti, kot so:
izdajanje glasil, časopisov, revij, periodike in podobno,
organiziranje počitniških taborov in drugih načinov nastanitve svojih članov, kot obliko povezovanja Slovencev po svetu in doma,
izdelava raziskovalnih in eksperimentalnih razvojnih nalog na področju družboslovja in humanistike,
dobrodelne dejavnosti, z organiziranjem različnih prireditev, ter razni drugi načini zbiranja sredstev.

III.
ORGANIZIRANOST

8. člen

Društvo SSK deluje v skladu s svojim statutom, programom in poslovnikom.

9. člen

Društvo SSK je pravna oseba zasebnega prava.
Ime društva je: DRUŠTVO SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES
Društvo za povezovanje Slovencev po svetu, v zamejstvu in Sloveniji.
Skrajšano ime združenja se glasi: Društvo Svetovni slovenski kongres.
Upravna pisarna Društvo SSK je v Ljubljani, Cankarjeva c. 1/IV.
Sedež društva je v Ljubljani, Cankarjeva c. 1/IV.

10. člen

Območje delovanje Društva SSK je povsod v svetu, kjer živijo Slovenci.

11. člen

Simbol Društva SSK je podoba knežjega kamna, z napisom Svetovni slovenski kongres.
Zastava Društva SSK je v zgornjem delu slovenska narodna zastava, na spodnji tretjini belega polja je natisnjen stiriliziran simbol knežjega kamna in napis Društva Svetovni slovenski kongres, v slovenskem in angleškem jeziku oz. v jeziku države, v kateri je organizirana Konferenca.Velikost zastave je enaka velikosti državne zastave.
Himna Društva SSK je pesem dr. Gustava Ipavca Slovenec sem.
Žig Društva SSK je okrogle oblike, primera 3,5 cm, z napisom “Društvo Svetovni slovenski kongres”, Cankarjeva 1/IV, Ljubljana, s stiriliziranim knežjim kamnom v sredini.

12.člen

Društvo Svetovni slovenski kongres ima lahko svoje Konference povsod po svetu, kjer živijo Slovenci.

Duštvo Svetovni slovenski kongres ima svojo sekcijo mladih, ki ni pravna oseba.

Konferenco lahko ustanovi 10 posameznikov in se registrirajo skladno z zakonodajo države, v kateri se konferenca ustanovi.

Slovenke in Slovenci, živeči v državah, kjer ni Konference, lahko postanejo člani Društva SSK z včlanitvijo v katero od sosednih konferenc.

IV.
ORGANI SSK

13.člen

Organi Društva SSK so: zbor, svet, upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče.

14. člen

ZBOR vseh članov je najvišji organ Društva SSK in se praviloma sestaja vsaka tri leta.

Glasovalno pravico na Zboru Društva SSK imajo: vsak član Upravnega odbora (UO) z volilno pravico in v predstavniki Konferenc. Član UO ima en glas, lahko pa se mu kot volilna pravica prišteje glas, ki ga je pridobil s pooblastilom, kot zastopnik tudi druge Konference, če se izkaže s pooblastilom.

Če se posamezni član zbora Društva SSK ne more udeležiti, lahko pisno pooblasti drugega zastopnika iste Konference. Delegat Konference ima poleg svojega glasu lahko samo največ štiri pooblastila, oziroma toliko kolikor jih pred zborom določi UO društva.

Podpis na pooblastilu mora overiti pristojni organ Konference.

Število prisotnih pooblaščenih zastopnikov še pred sklicom Zbora določi in ugotovi UO po poslovniku Zbora.

Zbor ima svoj poslovnik. Osnutek poslovnika pripravi UO in ga Zbor obravnava kot prvo točko dnevnega reda. Na podlagi sprejetega poslovnika se oblikujejo delovna telesa Zbora, ki prevzamejo svoja mesta in nadaljujejo delo Zbora.
Zbor Društva SSK je sklepčen, če sta prijavili udeležbo vsaj dve tretjini (2/3) tedaj obstoječih Konferenc in je na njem navzočih več kot polovica prijavljenih delegatov. Po 45 minutnem preteku časa, določenega na vabilu, je zbor sklepčen, če sta na njem navzoča ena tretjina (1/3) prijavljenih delegatov. Zbor tedaj lahko polnopravno sklepa in odloča ter sprejema sklepe.

15. člen

Na Zboru je za sprejem in spremembe statuta ter programa potrebna dvotretjinska večina, za druge odločitve pa navadna večina navzočih delegatov.

16. člen

Na zahtevo najmanj treh Konferenc ali enot ali na pobudo treh članov UO ali NO mora Svet sklicati izreden zbor Društva SSK.

17. člen

Naloge Zbora: ocenjuje in potrjuje preteklo delo organov Društva SSK, sprejema spremembe ali dopolnitve programa in statuta; oblikuje stališča in sklepe do pomembnih vprašanj slovenstva; sprejema delovne in druge sklepe ter izjave; izvoli člane (razen častnega predsednika) vseh organov Društva SSK in jih tudi lahko razrešuje.

18. člen

Osnutek volilne liste za vse organe Društva SSK, za mandatno dobo treh let, predlaga na Zboru UO. Zbor listo potrdi, dopolni ali zavrže. V primeru, če Zbor zavrže celotno volilno listo, mora volilna komisija sestaviti novo listo, pri kateri mora upoštevati predloge članov Zbora. Volitve članov za organe Društva SSK so tajne, razen če Zbor predhodno z navadno večino ne odloči drugače.

19. člen

SVET KONGRESA
Svet je najvišji organ Društva SSK v času med dvema zboroma. Zbor izvoli člane Sveta. Njihov mandat traja tri leta. Društva SSK, ki so: predsednik Društva SSK, ki je obenem tudi predsednik Sveta, prvi podpredsednik in štirje podpredsedniki Društva SSK, osem članov ter predsedniki Konferenc. Član Sveta po položaju z volilno pravico je tudi častni predsednik, ki je prejšnji predsednik Sveta. Na seje Sveta so brez glasovalne pravice vabljeni še: predsednik Nadzornega odbora, glavni tajnik, odgovorni urednik Glasila Društva SSK in dva predstavnika mladih Društva SSK.

Svet zaseda najmanj enkrat letno.

Svet je sklepčen, če je ob njegovem začetku navzoča najmanj polovica njegovih članov. Če ob začetku seje Sveta ni navzoča večina njegovih članov, lahko Svet veljavno odloča, če je, ob pravilnem vabljenju, pol ure po začetku seje, na seji navzoča najmanj tretjina njegovih članov. Član Sveta, ki se ne more udeležiti seje, lahko pooblasti kot zastopnika drugega člana Sveta ali pa pooblaščenca iz vodstva Konferenc ali enote.

Svet kongresa lahko odloča tudi na korespondenčni seji. Korespondenčno sejo skliče predsednik Sveta. Odločitev je na korespondenčni seji sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh članov Sveta v roku, ki ne sme biti krajši od treh dni in daljši od štirinajstih dni.

Svet načrtuje, usmerja in nadzira delo upravnega odbora (UO), sprejema letni finančni načrt in zaključni račun, program dela ter sklicuje Zbor.
Za svoje delo je odgovoren Zboru.

Svet skliče Zbor Društva SSK najkasneje mesec dni po izteku mandatne dobe. Če tega ne stori, skliče Zbor predsednik nadzornega odbora v naslednjem mesecu dni.

Drušvo SSK predstavlja in zastopa predsednik. V njegovi odsotnosti predsednik pooblasti drugega člana Sveta .

20. člen

UPRAVNI ODBOR
Upravni odbor (UO) sestavlja petnajst članov, od katerih jih šest izvoli Zbor. Sestavljajo ga: predsednik Društva SSK, prvi podpredsednik, trije območni podpredsedniki, osem članov in podpredsednik, ki vodi 2-4 članski odbor za finance, ki ga izvoli Zbor. Člani finančnega odbora niso člani UO. Prejšnji predsednik Sveta in UO je po položaju član Sveta in UO, s pravico glasovanja. Po položaju sta člana UO tudi glavni tajnik in glavni urednik “Glasila Društva SSK” ter dva predstavnika Mladih Društva SSK, vsi brez pravice glasovanja. Članom UO traja mandat tri leta.

Vsak od rednih podpredsednikov je zadolžen za določeno območje in projekte, ki jih predloži predsednik in odobri UO.

Predsednika in prvega podpredsednika Društva SSK izvoli Zbor izmed članov, ki imajo stalno bivališče zunaj Slovenije.

UO je sklepčen če je ob njegovem začetku navzoča najmanj polovica njegovih članov. Če ob začetku seje UO ni navzoča večina njegovih članov, lahko UO veljavno odloča, če je, ob pravilnem vabljenju, pol ure po začetku seje, na seji navzoča najmanj tretjina njegovih članov.

UO lahko odloča tudi na korespondenčni seji. Korespondenčno sejo skliče predsednik UO. Odločitev je na korespondenčni seji sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh članov UO v roku, ki ne sem biti krajši od treh dni in daljši od štirinajst dni.

Predsednik UO ima v primerih, ko pri glasovanju pride do neodločnega sklepa, odločujoči glas.

21. člen

Predsednik zastopa in predstavlja Društva SSK. Predsednik je odgovoren za delovanje Društva SSK.

22. člen

Glavnega tajnika imenuje UO. Predsednik sklene z glavnim tajnikom pogodbo o zaposlitvi, v kateri so določene obveznosti in pravice. Poslovanje Upravne pisarne določa interni pravilnik.
Glavni tajnik je odgovoren predsedniku in UO.

23. člen

UO lahko za nekatere dejavnosti ustanovi stalne ali občasne komisije ter za določene projekte stalne ali občasne tematske skupine.

24. člen

NADZORNI ODBOR
Nadzorni odbor, ki ga izvoli Zbor za tri leta ima tri redne in tri nadomestne člane. Nadzira zakonitost in smotrnost dela Društva SSK in poslovanja vseh organov. Nadzorni odbor je za svoje delo odgovoren Zboru.
Nadzorni odbor je sklepčen, če je na seji prisotnih večina rednih članov.

25. člen

ČASTNO RAZSODIŠČE
Častno razsodišče (ČR) obravnava sporne in pritožbene zadeve, ki se tičejo članstva, delovanja in poslovanja Društva SSK ter rešuje spore glede pristojnosti in odgovornosti med organi Društva SSK in posameznih Konferenc.

ČR, ki ga izvoli Zbor za tri leta, ima pet rednih članov od katerih je praviloma vsak član iz različne Konference. Člani ČR izvolijo svojega predsednika. Mandat članom ČR traja tri leta.

Delo ČR ureja pravilnik ČR, ki ga potrdi Zbor.
Član ČR ne more biti za isto funkcijo izvoljen več kot dvakrat zaporedoma.

V.
ČLANSTVO, FINANCIRANJE IN VIRI DOHODKOV

26. člen

ČLANSTVO
Društvo SSK ima redne in častne člane. Redni član je lahko vsaka oseba slovenskega rodu, oziroma oseba, ki je po poreklu slovenskega rodu, ne glede na kraj njenega bivanja. Člani konference so prav tako člani Društva SSK. Konference v svojem statutu določijo način včlanjevanja in delovanja.

Poleg fizičnih oseb slovenskega rodu ali porekla so lahko člani tudi njihovi neslovenski zakonci in prijatelji, ki sprejemajo statut in soglašajo z delom, nalogami in cilji Društva SSK.

Pravice in dolžnosti članov so: vsak član ima pravico voliti in biti voljen v vse organe Društva SSK. Vsak član je dolžan spoštovati program Društva in se aktivno udeleževati posameznih akcij, ki jih društvo prireja.
Pogoj za članstvo v Društvu SSK je podpis pristopne izjave, ki mora vsebovati določilo, da član sprejema določbe programa društva SSK statuta ter da bo redno plačeval članarino.

27. člen

Članstvo preneha s smrtjo, izstopom ali izbrisom iz evidence zaradi dolgotrajne nedejavnosti in z izključitvijo zaradi ponovnega in očitnega delovanja v nasprotju s programskimi cilji Društva SSK ali, če član kljub opominu več kot dve leti ne plača članarine. Če se član z izključitvijo ne strinja, se lahko pritoži na Častno razsodišče Društva SSK. Priožba zoper sklepa Častnega razsodišča je v 15 dneh po izdaji sklepa možna, preko Upravnega odbora na Zbor.

28. člen

Člani Društva SSK so lahko tudi poklicni politiki in vodilni člani v političnih strankah, ne morejo pa biti voljeni v organe Društva SSK.

29. člen

Častne člane imenuje Zbor.

30. člen

FINANCIRANJE
Viri finančnih sredstev Društva SSK so poleg članarine in donatorstva: članarina in prispevki članov, dotacije, darila in volila ter proračunska sredstva, pa tudi dohodki, ustvarjeni s pridobitno dejavnostjo, v skladu s predpisi in tem statutom. Sredsta Društva SSK se uporabljajo izključno za njegovo redno dejavnost. Morebitni neto dobček iz pridobitne dejavnosti mora biti uporabljen izključno za vsebinske pograme Društva SSK.

Financiranje v nobenem primeru ne sme pogojevati ali opredeljevati dejavnosti in usmeritve Društva SSK.

31. člen

Višino članarine določi Svet Društva SSK na prvi seji koledarskega leta.

Plačevanje članarine je obveza vsakega člana. Upravni odbor Konference lahko posmezne člane, na njihovo prošnjo za določen čas oprosti plačevanje članarine.

Člani so dolžni plačati članarino najkasneje do konca koledarskega leta.

32.člen

VIRI DOHODKOV

• članarina,

• darila, volila,

• dohodki iz dejavnosti društva in naslova materialnih pravic,

• prispevki donatorjev, sponzorjev,

• javna sredstva in

• drugi viri

Društvo SSK razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi načrti, ki jih sprejme UO SSK. Svet Društva SSK v začetku vsakega leta pregleda in sprejme zaključni račun in finančni načrt za tekoče leto. Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik ali za to od predsednika določeni podpredsednik in tajnik Društva SSK.

UO na svoji prvi seji določi vsote in podpisnike za različne odhodke.
Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu s predpisi s tega področja in v skladu z računovodskimi standardi za društva. Način vodenja in izkazovnje podatkov o materialnem in finančnem poslovanju se določa poseben poslovnik, ki ga pripravi UP in potrdi UO.

Če Društvo SSK pri opravljanju svojih dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje svojih statutarnih dejavnosti.

Vsak član Društva SSK ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo poslovanja SSK.
Društvo SSK ima premično premoženje, ki je vpisano v inventurno knjigo.

Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa UO. Nepremično premoženje pa se lahko kupi ali proda le na podlagi sklepa Sveta Društva SSK.

VI.
JAVNOST DELA

33. člen

Delo Društva SSK in njegovih organov je javno. Društvo SSK o svojem delu obvešča javnost tako, da organizira tiskovne konference in okrogle mize ter na seje organov vabi predstavnike državnih organov, ustanov, organizacij in predstavnike javnega obveščanja.

Seje organov Društva SSK so javne. Izjemoma se lahko člani organa na začetku ali med sejo iz utemeljenih vzrokov odločijo tudi za zaprto sejo.

Za javnost dela in dajanje točnih informacij o delu Društva SSK sta odgovorna predsednik in glavni tajnik Društva SSK.

VII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

34. člen

Društvo SSK preneha obstajati, če tako sklene Zbor z večino prisotnih članov in delegatov. V tem primeru preidejo vsa razmerja, pravice in celotno premoženje na Društvo Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, Cankarjeva c. 1/IV., z davčno št.:1228628.

35. člen

S sprejemom tega statuta prenehajo vse dosedanje notranje ureditve ali dogovori.

Za dopolnitev besedila Statuta z morebitnimi popravki, potrebnimi za registracijo Društva SSK, Zbor Društva SSK pooblašča Francija Feltrina, ki je pooblaščen in zadolžen za izvedbo registracijskih postopkov.

36. člen

Ta statut začne veljati s sprejemom na Zboru Društva SSK.

V Ljubljani, 28. junija 2003

Predsednik Društva SSK
Prof. Dr. Boris Pleskovič