Slovenska beseda še vedno ponosno zveni!
V četrtek, 1. maja, je v francoski Loreni potekalo tradicionalno vsakoletno romanje slovenske skupnosti k brezjanski Materi Božji v cerkvi v Habsterdicku in praznovanje v Freyming-Merlebachu. Slovenska skupnost v Franciji ima dolgoletno tradicijo. V tem predelu so delovali številni premogovniki in slovenski rudarji so se tja začeli izseljevati že pred prvo svetovno vojno v iskanju boljših gospodarskih razmer, naseljevanje se je okrepilo med obema vojnama in nadaljevalo tudi še v desetletjih po drugi svetovni vojni. Rudarstvo je bila panoga, ki je predvsem v Franciji v prvi polovici 20. stoletja potrebovala največ delovne sile. In prav v severovzhodni Franciji je bilo največje povpraševanje po rudarjih. Med tistimi, ki so dobili relativno dobro plačano delo, so bili tudi mnogi Slovenci. V vsem tem času so Slovenci ohranili slovensko zavest, besedo in tradicijo.
Kraji, v katerih prebiva slovenska skupnost, med temi Freyming-Merlebach, se nahajajo par kilometrov od Nemčije in nedaleč od Luksemburga. Povsod se poleg slovenske besede sliši govoriti tako francosko kot nemško in nemško lokalno narečje. Meja ozemlja Alzacije in Lorene se je med letoma 1871 in 1945 štirikrat premaknila med Francijo in Nemčijo. Po dodelitvi Lorene in Alzacije Nemčiji l. 1871 je Francija začela gojiti zamere, kar je postalo tudi eden bistvenih razlogov za vstop v prvo svetovno vojno proti Nemčiji. Po njenem koncu je ozemlje bilo spet dodeljeno Franciji, spet l. 1940 ga je zasedla nacistična Nemčija, po drugi svetovni vojni pa je bilo osvobojeno in spet postalo del francoskega ozemlja.
Slovesno sveto mašo je letos vodil nadškof-škof Philippe Ballot iz Metza. Bogat, lep in tradicionalen celodnevni program je potekal v organizaciji župnika in delegata za Francijo g. Jožeta Kamina v sodelovanju s člani Društva prijateljev slovenske katoliške misije, Pevskega rudarskega društva Jadran in številnimi predanimi člani lorenske slovenske skupnosti.
Duhovnik Jože Kamin je nacionalni kaplan za Slovence, ki spremlja pastoralno oskrbo migrantov v škofiji Metz že 43 let. Je sin v Francijo priseljenih slovenskih staršev, rodil se je l. 1958 v Zaplazu pri Novem mestu na Dolenjskem, očetu, ki se je ukvarjal s cestno infrastrukturo in materi poštarki, ki je bila istočasno tudi učiteljica verouka. Leta 1963 se je družina preselila v Francijo, po opravljenem teološkem študiju v Sloveniji je bil l. 1983 posvečen v duhovnika in se je vrnil v Francijo.
Gospod Kamin je predstavil zgodovino Slovencev v tem delu Francije in poudaril, da so med aktivnimi člani skupnosti tudi otroci in vnuki slovenskih priseljencev, ki še vedno znajo slovensko in se tudi med seboj pogovarjajo v slovenščini, zelo radi prepevajo slovenske pesmi ter se ob nedeljah srečujejo pri slovenskih mašah, katerim enkrat mesečno sledi še kosilo in druženje.
Po zaključku maše je s svojim govorom nastopila tudi veleposlanica Republike Slovenije v Franciji Renata Cvelbar Bek, ki je ob letošnjem praznovanju delegatu Jožetu Kaminu in Slovenski katoliški misiji Freyming-Merlebach ob 90. obletnici vseslovenskega romanja v Habsterdick vročila priznanje in zahvalo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS) za povezovanje slovenske skupnosti z romanji.
Romanje se je nadaljevalo v Merlebachu v Slovenskem domu, kjer nas je čakalo diplomatsko srečanje s škofom in veleposlanico RS Cvelbar Bek ter bogato slovensko kosilo. Veleposlanica Cvelbar Bek je poudarila pomen ohranjanja slovenske identitete in jezika v Franciji, vlogo skupnega udejstvovanja, pevskega zbora in kulturnega rudarskega društva Jadran, ki letos praznuje 60-letnico delovanja. Slovenski dom je ustanovil Msg. Stanko Grims, ki je v Merlebachu deloval 50 let. Ob njem je nastala tudi kapela, kjer se je po kosilu odvil doživet koncert Pevskega rudarskega društva Jadran, romanje pa se je nadaljevalo z litanijami pod vodstvom Kamina in Zvoneta Štrublja, duhovnika slovenske skupnosti iz Štuttgarta v Nemčiji, ki se je letošnjemu romanju pridružila. V kapeli so sestavili prelepe mozaike, ki jih niso naredili izšolani obrtniki in umetniki, a so sad vsestranskega prizadevanja in truda članov skupnosti. Kamen za mozaike prihaja iz Benetk in Spilimberga v Italiji.
Kot Predsednico belgijske konference so me na obisku te skupnosti izjemno navdušili kapela ob Slovenskem domu in v njej prelepi mozaiki, ki so jih člani slovenske skupnosti izdelali sami. So velik podvig, ki kaže na veliko vztrajnost članov in dolgoročno vizijo za prihodnost.
Topli odnosi med Slovenci in Francozi so navdihujoči. Ta romarski dogodek je pokazal, da je slovenska skupnost v Franciji še zelo aktivna in bogata, da so se ji priključili sonarodnjaki iz Nemčije kot tudi Neslovenci iz Francije. Zanimivo je poudariti, da sodelujejo v kulturnem društvu tudi Francozi, ki ne znajo slovensko, a jim petje in kulturno udejstvovanje daje občutek pripadnosti in vrednosti. Mnogi se učijo slovenščine. Med njimi je bila očarljiva francoska gospa, celo članica kulturnega društva Jadran, ki se je tako navdušila nad Slovenijo, da jo obiskuje vsako leto, med ljubšimi destinacijami sta ji Bled in Piran, in se uči slovenščine, ki jo tudi aktivno govori.
Za Svetovni slovenski kongres je zelo pomembno povezovanje in vzpostavljanje mostov med Slovenci v matici, v zamejstvu in po svetu. Prav zato je bil ta obisk slovenske skupnosti v Franciji, ki sem se ga udeležila v sklopu slovenske delegacije iz Štuttgarta, še kako pomemben, saj povezovanje med Slovenci pomeni spoznavanje, obogatitev, druženje in medsebojno deljenje kulture, izkušenj in ciljev za prihodnost.
Zapisala: Nežka Figelj, Predsednica Belgijske konference SSK
