Slovenski tolar

Zlatnik Slovenski tolar

Svetovni slovenski kongres je ob svojem 1. zasedanju in v čast slovenski državi skoval zlatnik – Slovenski tolar. Težak je 7,36g, visoko reliefno kovan na poliranem ozadju. Notranji del v premeru 23mm je težak 4,97g in je iz zlata čistine 986/000. Zunanji obroč v premeru 30mm (2,39g) je iz srebra čistine 925/000.

Na sprednji strani medaljona je v sredini Plečnikova idejna zasnova slovenskega parlamenta, na zlati obrobi pa napis “Slovenija – Moja dežela je naša država”. Na zunanji obrobi: “Slovenija moja država – 23.12.1990 dan plebiscita”. Drugo stran zlatnika v sredini krasi relief Triglava z jezerom v obliki Slovenije. Na zlati obrobi najdemo zapis “Edinost, sreča, sprava – K nam naj nazaj se vrnejo”, na zunanji srebrni obrobi pa: “Svetovni slovenski kongres – 1991”.

Medaljon je po navodilih in zasnovi Slovenske konference SSK proizvedla avstrijska kovnica Rakku pred prvim zasedenjem Svetovnega slovenskega kongresa, ki je potekalo 27. in 28 junija 1991 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Vrednost Slovenskega tolarja je predvsem simbolna – predstavlja duh slovenske enotnosti in uresničitev sanj slovenskega naroda.

Simbolika zlatnika Slovenski tolar

Triglav

Triglavsko pogorje se dviga nad razvodjem Save Dolinke in Bohinjke, ki združeni premerjata Slovenijo proti Črnemu morju., ter Soče, ki preko zahodne Primorske dosega Jadransko morje. S svojimi 2864 metri in troglavim vrhom je Triglav najvišja gora na Slovenskem. Triglav je sveta gora Slovencev. Nobena od drugih gora ni tako obdana z miti in legendami, opevajo ga narodno osrečujoče pesmi, med drugimi Jakoba Aljaža, ki je postavil svoj stolp na najvišjem vrhu, imenovali so ga sivega poglavarja kranjskih snežnikov. V zadnjih dvesto letih je postal cilj planinskih pohodov Slovencev, njegova severna stena preizkus poguma znanih alpinistov. Triglav je varuh in simbol slovenstva in države Slovenije.

Plečnikov parlament

Po izgubi državne samostojnosti sredi 8. stoletja smo Slovenci vse do 1918 živeli v okviru zgodovinskih avstrijskih dežel. Po drugi svetovni vojni smo si prvič omislili svoj parlament v lastni hiši. Ob razpisu natečaja zanj je leta 1947 svoj načrt prispeval tudi Jože Plečnik, največji slovenski arhitekt, ki je prvi vzpon doživel na secesijskem Dunaju. Načrt sicer ni bil izveden, vendar vse bolj pridobiva lastnosti združujočega simbola Slovencev kot katedrala svobode, kakor ga je imenoval mojster sam. Naj ta načrt zaznamuje plebiscitarno odločitev Slovencev 23. decembra 1990 za samostojno in neodvisno državo Slovenijo.

Podeljevanje zlatnikov

Svetovni slovenski kongres podeljuje zlatnike zaslužnim posameznikom in institucijam, ki si v svojem poslanstvu prizadevajo ohranjati in krepiti narodno zavest pri rojakih doma in po svetu, ter s svojimi aktivnostmi povezujejo Slovence širom sveta.

Med drugim so dobitniki zlatnika: Sunita Williams, astronavtka slovenskega rodu iz ZDA, Bojan Brezigar, prvi predsednik SSK iz Italije, dr. Edvard Kobal, predsednik Slovenske znanstvene fundacije, Marjan Šrimpf, novinar RTV Slovenija, Marjan Terpin, dolgoletni predsednik Konference SSK za Italijo, Franci Feltrin, dolgoletni predsednik in podpredsednik Slovenske konference SSK, prof. Vinko Lipovec iz Clevelanda, Janez Stergar z Inštituta za narodnostna vprašanja, Jože Colarič, direktor Krke, Vladimir Kos z Japonske, Slovenski oktet…