Slavnostna akademija ob 35. obletnici Svetovnega slovenskega kongresa je bila mnogo več kot obeležitev pomembnega jubileja. Bila je večer spominov, priznanj in pogledov v prihodnost, predvsem pa poklon organizaciji, ki že tri desetletja in pol povezuje Slovence doma, v zamejstvu in po svetu. V navzočnosti številnih gostov iz javnega življenja, predstavnikov države, znanstvenikov, gospodarstvenikov, kulturnikov ter članov in prijateljev Svetovnega slovenskega kongresa se je znova potrdilo, da ostaja povezovanje slovenskega naroda eno njegovih najpomembnejših poslanstev.
Slovesni večer, ki je potekal v soboto, 27. junija 2026 na Fužinskem gradu v Ljubljani, se je začel s slovensko himno in himno Svetovnega slovenskega kongresa, ki ju je ob petju Marka Finka zapelo tudi občinstvo. Skupno petje je ustvarilo slovesno in iskreno vzdušje ter simbolično pokazalo, da je prav povezanost tista vrednota, na kateri je bil Svetovni slovenski kongres ustanovljen in na kateri še danes gradi svoje delovanje.
Program je z občutkom povezovala Mateja Feltrin, ki je skozi večer z odlomki iz jubilejne monografije Svetovni slovenski kongres 1991–2026 – In dokler bo živel slovenski rod ter premišljenimi napovedmi ustvarjala rdečo nit dogodka. Med njimi so odmevale besede Lojzeta Peterleta, ki je zapisal, da je bil Svetovni slovenski kongres že ob ustanovitvi zamišljen kot trajna oblika intelektualnega, kulturnega in narodnega povezovanja Slovencev, ne glede na politične ali druge razlike. Prav ta misel je zaznamovala celoten večer.
Spomini na osamosvojitev in pogled v prihodnost
Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič je v svojem nagovoru spomnil na odločilno vlogo organizacije v času slovenskega osamosvajanja. Izpostavil je, da je prav mreža skoraj pol milijona Slovencev po svetu pomembno prispevala k mednarodnemu priznanju mlade države, saj so rojaki v številnih državah s svojimi poznanstvi in vplivom nagovarjali politike ter javnost k podpori Sloveniji. Ob tem je poudaril, da se delo kongresa po osamosvojitvi ni končalo, temveč je dobilo novo vsebino. Organizacija je skozi desetletja pripravila vrsto mednarodnih konferenc slovenskih zdravnikov, znanstvenikov, gospodarstvenikov, pravnikov in drugih strokovnjakov, ki niso ostale zgolj pri izmenjavi mnenj, ampak so rodile številna strokovna sodelovanja, nova poznanstva in konkretne projekte. Po njegovem prepričanju Slovenija tudi danes potrebuje znanje svojih rojakov po svetu, zato ostaja povezovanje vseh Slovencev ena ključnih nalog Svetovnega slovenskega kongresa.
Slovenija je večja od svojih meja
V imenu predsednice Republike Slovenije je navzoče nagovoril dr. Aleš Musar. V svojem razmišljanju je poudaril, da narod presega državne meje in da Slovenci že stoletja puščamo pomemben pečat v svetovni znanosti, kulturi in gospodarstvu. S številnimi zgodovinskimi primeri je pokazal, kako pomembni so bili slovenski posamezniki pri razvoju svetovne znanosti, od Jožefa Štefana in Franca Rodeta do številnih drugih ustvarjalcev, ki so delovali zunaj meja domovine. Posebej je izpostavil simboliko Knežjega kamna kot enega najpomembnejših simbolov slovenske državnosti, ki povezuje preteklost s sedanjostjo in predstavlja skupno zgodovinsko izročilo vseh Slovencev. Nagovor je sklenil z mislijo, da je lahko Slovenec ustvarjalec svetovnega formata, njegovo srce pa ostaja slovensko.
Svoj pogled na začetke organizacije je predstavil tudi dr. Stanislav Raščan, eden prvih podpredsednikov Svetovnega slovenskega kongresa. Z živimi spomini je obudil dni junija 1991, ko so se v Ljubljani zbrali predstavniki slovenskega izseljenstva z vseh celin in nato med vojno za Slovenijo po svetu organizirali številne pobude za priznanje nove države. Posebej se je spomnil navdušenja slovenskih skupnosti v Kanadi, Nemčiji in Združenih državah Amerike, ki so z izjemno predanostjo nagovarjale tamkajšnje politike in javnost. Prav ta enotnost Slovencev po svetu je po njegovih besedah eden največjih dosežkov tistega časa.
V imenu Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je spregovorila državna sekretarka dr. Helena Jaklič. Poudarila je, da sta slovenska država in Svetovni slovenski kongres skoraj sočasno stopila na svojo pot in da ostajata tesno povezana tudi danes. Če je bilo ob ustanovitvi najpomembnejše prizadevanje za mednarodno priznanje Slovenije, je danes pred organizacijo novo poslanstvo – povezovati znanje, ustvarjalnost in izkušnje Slovencev po svetu ter jih vključevati v razvoj domovine. Posebej je opozorila na pomen mladih generacij Slovencev v tujini, ki predstavljajo pomemben most med Slovenijo in svetom.
Mednarodno razsežnost večera je dopolnil nagovor Ernesta Herzoga, predstavnika Svetovnega judovskega kongresa. Izpostavil je številne podobnosti med obema organizacijama, katerih temeljno poslanstvo je povezovanje skupnosti, ohranjanje identitete ter krepitev demokratičnih vrednot. Ob tem je izrazil željo po dolgoročnem sodelovanju med Svetovnim slovenskim in Svetovnim judovskim kongresom ter poudaril, da trajna prijateljstva med narodi nastajajo predvsem skozi sodelovanje ljudi, ustanov in civilne družbe. Poudaril je, da obe organizaciji povezuje prepričanje, da narod živi tudi zunaj svojih državnih meja ter da je skrb za identiteto odgovornost vseh generacij.
Znanje kot največja naložba
Vrhunec slavnostne akademije je bil nagovor akademika prof. dr. Jadrana Lenarčiča, dolgoletnega direktorja Instituta »Jožef Stefan«. V navdihujočem govoru je poudaril, da prihodnost Slovenije temelji na ustvarjalnosti, znanju in odprtosti v svet. Ob številnih osebnih zgodbah ter primerih slovenskih znanstvenikov doma in v tujini je opozoril, da majhnost države nikakor ni ovira za velike dosežke. Nasprotno – prav majhni narodi lahko uspevajo z odličnostjo, inovativnostjo in povezovanjem. Posebej je poudaril pomen sodelovanja slovenskih strokovnjakov po svetu ter opozoril, da je vlaganje v raziskave, razvoj in vrhunsko znanje najboljša naložba za prihodnost države. Njegove misli so bile pospremljene z aplavzom občinstva.
Umetnost in glasba kot rdeča nit večera
Posebno mesto v programu je pripadlo predstavitvi jubilejnega likovnega dela akademske slikarke Marjetke Dolinar, ustvarjenega posebej ob 35-letnici Svetovnega slovenskega kongresa. Avtorica je obiskovalce popeljala skozi simboliko slike, na kateri osrednje mesto zavzema Knežji kamen kot simbol slovenske državnosti. Pet zelenih listov predstavlja pet celin, na katerih živijo Slovenci, njihovo prepletanje pa ponazarja vezi med rojaki po svetu in domovino. Kompozicija vključuje tudi križ, poti Cirila in Metoda ter druge zgodovinske motive, ki skupaj predstavljajo slovensko kulturno in duhovno dediščino. Slika tako simbolizira Svetovni slovenski kongres kot most med Slovenci ne glede na to, kje živijo.
Slovesno vzdušje je skozi ves večer dopolnjevala vokalna skupina Propertea, ki je z glasbenimi nastopi povezovala posamezne programske sklope. Povezovalka je predstavila njeno ustvarjalno pot od začetkov v Glasbeni šoli Grosuplje do današnjega delovanja v Kulturnem društvu Stična ter spomnila na številne uspešne nastope skupine doma in v tujini. Njihove interpretacije so večeru dodale toplino, sproščenost in praznični značaj, ob zaključku akademije pa so s še enim nastopom poskrbeli za lep glasbeni sklep slovesnosti.
Monografija kot zapis zgodovine
V sklepnem delu večera je sledila predstavitev jubilejne znanstvene monografije o 35-letnem delovanju Svetovnega slovenskega kongresa, v kateri so sodelovali urednik dr. Dejan Valentinčič ter avtorji dr. David Hazemali in dr. Damjan Kukovec. Razprava je osvetlila zgodovinski pomen kongresa, njegovo vlogo pri osamosvajanju Slovenije in njegov razvoj v eno najpomembnejših povezovalnih organizacij slovenskega naroda. Govorniki so poudarili, da monografija ni le pregled prehojene poti, ampak tudi izhodišče za razmislek o prihodnjih izzivih in nalogah organizacije.
Skupno sporočilo večera
Slavnostna akademija ob 35-letnici Svetovnega slovenskega kongresa ni bila le pogled na bogato prehojeno pot, temveč predvsem potrditev, da poslanstvo organizacije ostaja enako pomembno tudi danes. Če je pred petintridesetimi leti pomembno prispevala k uveljavitvi samostojne Slovenije v mednarodnem prostoru, danes povezuje Slovence doma, v zamejstvu in po svetu ter spodbuja sodelovanje na področjih znanosti, gospodarstva, kulture in družbenega življenja.
Rdeča nit vseh nagovorov je bila jasna: prihodnost Slovenije gradijo ljudje – s svojim znanjem, ustvarjalnostjo, medsebojnim zaupanjem in pripravljenostjo sodelovati. Prav v povezovanju ljudi, idej in izkušenj ostaja največja vrednost Svetovnega slovenskega kongresa.
Morda je prav naslov jubilejne monografije – In dokler bo živel slovenski rod – najlepši povzetek sporočila slavnostnega večera. Dokler bodo Slovenci, ne glede na to, kje živijo, ohranjali medsebojne vezi, spoštovali svojo dediščino in skupaj ustvarjali prihodnost, bo ostajalo živo tudi poslanstvo Svetovnega slovenskega kongresa.
