In Memoriam: pater Vladimir Kos

Z žalostjo sporočamo, da se je v 99. letu starosti poslovil duhovnik jezuit prof. dr. Vladimir Kos. Umrl je na Japonskem, kjer je bil dobrih 60 let misijonar – deloval je kot profesor na japonski univerzi, ob popoldnevih pa misijonaril med najbolj revnimi Japonci. Bil je tudi pesnik, leta 2014 nagrajenec Prešernovega sklada.

Vladimir Kos se je rodil 2. junija 1924 v Murski Soboti. Pesmi je začel pisati že v klasični gimnaziji v Mariboru. Nemški okupator je njegovo družino izselil v Srbijo, sam pa se je umaknil k stricu v Ljubljano, kjer je dokončal gimnazijo in začel študirati bogoslovje. Študij je moral prekiniti, saj so ga italijanski fašisti zaprli v koncentracijsko taborišče Gonars. Po drugi svetovni vojni je emigriral in končal študij teologije in doktorat v Rimu. Po pripravah na misijonarsko delo na Irskem je pred več kot šestdesetimi leti odšel za misijonarja na Japonsko. Tam je delal kot profesor na jezuitski univerzi Sofia v Tokiu in skrbel za brezdomce ter sirote v zavetišču predmestja Tokia imenovanem Adači-ku. Leta 2020 je praznoval železno mašo oz. 70. obletnico duhovništva. Pater Kos velja za enega največjih pesnikov slovenske emigracije. Bil je najvidnejši predstavnik izseljeniške religiozne poezije, najbolj poznan po tem, da je leta 1961 izdal do sedaj edino natisnjeno slovensko knjigo na Japonskem »Dober večer Tokio«.

Širša slovenska javnost je p. Kosa bolje spoznala šele po osamosvojitvi, predvsem kot pesnika – prvi dve pesniški zbirki (Marija z nami je odšla na tuje in Deževni dnevi) sta izšli v taborišču Peggez na Koroškem, leta 1955 so mu pesniško zbirko Križev pot prosečih izdali v Argentini. V Sloveniji je prva Kosova pesniška zbirka izšla šele leta 1997, različne slovenske založbe pa so izdale še okoli dvajset Kosovih pesniških zbirk. Marsikatero od svojih pesniških zbirk je predstavil na Večerih izza Kongresa v okviru Svetovnega slovenskega kongresa.

Dragi Vladimir, Bog ti povrni po tvojih dejanjih! Počivaj v miru z Božjim blagoslovom.