V okviru 61. Študijskih dnevov Draga je 11. septembra 2026 potekala okrogla miza »Slovenstvo v svetu Ryanair generacije«, posvečena 35. obletnici Svetovnega slovenskega kongresa (SSK). O tem, kaj danes pomeni biti Slovenec zunaj meja matične domovine in kako se v času vse večje mobilnosti ter digitalne povezanosti spreminjajo načini ohranjanja slovenske identitete, so spregovorili dr. Dejan Valentinčič, mag. Nežka Figelj, Eva Marija Kavaš Puc in Marcelo Brula.
Skozi zelo različne osebne in strokovne izkušnje so odprli vprašanja ohranjanja slovenskega jezika in kulture, pomena družine, vere in skupnosti ter pripadnosti generacij, za katere življenje med več državami, jeziki in kulturami postaja nekaj povsem običajnega.
🌍 Od izseljenstva k globalnemu slovenstvu
Dr. Dejan Valentinčič je razpravo umestil v širši zgodovinski okvir slovenskega izseljenstva in delovanja Svetovnega slovenskega kongresa.
Spomnil je, da se je prav na Dragi leta 1989 porodila zamisel o globalni slovenski povezavi, ki se je dve leti pozneje uresničila z ustanovitvijo Svetovnega slovenskega kongresa.
Ob tem je opozoril na velike spremembe v naravi izseljenstva. Nekoč je odhod čez ocean pogosto pomenil skoraj dokončno slovo od doma, danes pa lahko posameznik s Slovenijo ostaja vsakodnevno povezan in se zaradi dostopnejših letalskih povezav tudi pogosto vrača. Prav od tod izhaja poimenovanje »Ryanair generacija«.
Toda večja povezanost z domovino še ne pomeni večje vključenosti v organizirane slovenske skupnosti. Valentinčič je izpostavil trend individualizacije: nove generacije izseljencev se pogosto ne odločajo več za klasične oblike društvenega življenja, temveč za neformalna druženja, osebne vezi in digitalno povezovanje. Zato je eden ključnih izzivov slovenskih organizacij po svetu iskanje novih načinov, kako nagovoriti mlajše generacije.
🌱 Identiteta, ki se skozi tujino lahko tudi okrepi
Mag. Nežka Figelj je temo predstavila skozi lastno življenjsko pot Slovenke iz Italije, ki jo je študij vodil v Padovo, Rim in Izrael, poklicna pot pa v Bruselj. Njena povezanost s slovenstvom v različnih življenjskih obdobjih ni bila enako močna, prav srečevanje z drugimi kulturami in identitetami pa jo je postopoma pripeljalo do ponovnega in globljega zavedanja lastnih korenin.
Posebej jo je zaznamovalo srečanje z judovstvom, skozi katerega je še jasneje prepoznala trdnost svoje slovenske identitete. Danes kot predsednica belgijske konference Svetovnega slovenskega kongresa aktivno sodeluje pri povezovanju Slovencev. Poudarila je, da slovenska identiteta ni breme, temveč dodana vrednost, slovenske institucije pa morajo Slovencem v tujini pomagati, da jo lahko ohranjajo in razvijajo.
🏡 Dva domova nista nujno dve nasprotujoči si identiteti
Eva Marija Kavaš Puc, mlada glasbenica, ki je odraščala v Luksemburgu in študirala v Londonu, je predstavila izkušnjo generacije, ki se počuti doma v več državah. Kot otrok se je spraševala, ali je Slovenka ali Luksemburžanka, pozneje pa ugotovila, da ji med identitetama ni treba izbirati – obe sta lahko del nje.
Pri ohranjanju slovenstva je bila zanjo odločilna družina: redno vračanje v Slovenijo, slovenščina, slovenska glasba, družinska srečanja, tabori in duhovne vaje. Slovenske in posebej prekmurske korenine se izražajo tudi v njenem glasbenem ustvarjanju. Čeprav večinoma ustvarja v angleščini, v svoji glasbi prepoznava vpliv prekmurske ljudske glasbe in violine. Tudi na evrovizijskem odru je želela povezati svoja dva domova – Slovenijo in Luksemburg.
🇦🇷 Slovenski čudež v Argentini ni nastal sam od sebe
Marcelo Brula je razpravi dodal izkušnjo slovenske skupnosti v Argentini. Kot potomec povojnih slovenskih izseljencev je poudaril, da tako imenovani »slovenski čudež v Argentini« ni bil čudež sam po sebi, temveč plod odrekanja, žrtvovanja in zavestnega dela za skupnost.
Pomembno vlogo pri ohranjanju slovenstva je imela vera, ki je pomagala ohraniti tudi slovenski jezik. Slovenščina je bila jezik družine, skupnosti in verskega življenja. Brula je poudaril tudi ugled, ki so si ga Slovenci ustvarili v Argentini: biti Slovenec je tam postalo sinonim za pridnost, delavnost in poštenost.
Pozneje se je preselil v Slovenijo. Kljub močni slovenski identiteti je tudi sam potreboval določeno prilagoditev: nekatere stvari so bile lažje, kot je pričakoval, druge težje. Njegova izkušnja tako kaže, da občutek pripadnosti Sloveniji in vsakdanje življenje v Sloveniji nista povsem ista stvar.
🇸🇮 Slovenstvo kot zavestna izbira
Iz različnih zgodb sodelujočih se je izoblikovalo skupno sporočilo: v svetu Ryanair generacije slovenstvo ne izginja, spreminja pa se način, kako ga živimo.
Fizična oddaljenost danes ni več največja ovira, vendar tehnologija in poceni potovanja sama po sebi še ne zagotavljajo ohranjanja identitete. Za njen prenos ostajajo odločilni družina, jezik, kultura, vera, osebne vezi in skupnosti.
Osrednji izziv globalnega slovenstva zato ni le, kako ohraniti obstoječe slovenske skupnosti, temveč tudi kako ustvariti prostor za slovenstvo generacij, ki imajo več domov, govorijo več jezikov in se po svetu premikajo svobodneje kot njihovi predniki.
Okrogli mizi je sledil še krajši glasbeni nastop Eve Marije Kavaš Puc, ki je večer sklenila z izborom slovenskih pesmi in avtorskih skladb. Med njimi je zapela tudi »Mother Nature«, s katero je kot predstavnica Luksemburga nastopila na Evroviziji. S svojim prepričljivim nastopom in izrazito odrsko prezenco je tudi skozi glasbo pokazala tisto, o čemer je pred tem govorila: da lahko v posamezniku povsem naravno sobivajo različni kulturni svetovi, pri tem pa ostaja močno in ponosno povezan s svojimi slovenskimi koreninami.
Tako se je razprava o sodobnem slovenstvu simbolično sklenila prav z glasbo. Okrogla miza je pokazala, da večplastna identiteta ni nujno nasprotje slovenski identiteti – lahko jo tudi okrepi. Toda vez s Slovenijo se ne ohranja sama od sebe; tudi v času Ryanaira in digitalnih povezav potrebuje ljudi, ki jo želijo živeti in predati naslednji generaciji.
