V jubilejnem letu naše samostojnosti in ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa smo pripravili fotografsko – dokumentarno razstavo »SLOVENSKI ROJAKI V PODPORO SVOBODI 1991-1992« ki smo jo odprli v sredo, 25. oktobra 2006, v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa.
Razstavo smo pripravili v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico in ob podpori Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Glavna tajnica gospa Jana Čop je najprej pozdravila vse navzoče in izpostavila pomen ohranjanja slovenskih korenin in stikov z rojaki po svetu.
Razstavo je s svojim obiskom počastil tudi minister za zunanje zadeve gospod dr. Dimitrij Rupel, ki je najprej pozdravil idejnega vodjo razstave gospoda Francija Feltrina in poudaril predvsem vrednost osamosvojitve Slovenije za nadaljevanje demokratične politike v Evropi, saj nas s tem evropske države razumejo kot resno in enakovredno članico.
Osrednji govor prof. Tomaža Pavšiča in pozdravi vabljenih gostov
Gospod profesor Tomaž Pavšič podpredsednik za zamejstvo pri SSK, je ob razstavi dejal: »zabeleženi so najbolj zanimivi dogodki in trenutki iz naše bližnje zgodovine, ko je nastajala samostojna Slovenija in so se zavedni Slovenci in njihovi potomci, ki še ohranjajo tradicije svoje slovenske domovine, po širnem svetu, tudi v zelo oddaljenih deželah in na drugih celinah, srčno zavzemali za čimprejšnje mednarodno priznanje države Slovenije, naše države, ki je od prvih karantanskih začetkov morala čakati na svoj vstajenja dan, kot bi dejal pred sto leti umrli Goriški slavček, Simon Gregorčič, kar tisoč štiristo let, tudi skozi neizmerno trpljenje in skoraj neprestani boj. Ob gledanju te razstave, bomo iz nje začutili pristen utrip slovenske narodne duše, ki v tem zgodovinskem prelomnem obdobju živi daleč za mejami slovenske domovine ali celo v daljnih čezmorskih krajih«.
Izpostavil je tudi Emil Chanoux-jevo misel, ki se slovensko glasi: So narodi, ki so kot plamenica; ustvarjeni so, da razsvetlijo svet. V glavnem to niso veliki narodi po številu; so pa veliki, ker v sebi nosijo resnico in prihodnost. »Mi s Slovenstvom že prežeti, skušamo prevzeti tudi vse tiste Slovence, ki so se že preveč odmaknili od prepričanja, ki je v nas vladalo tiste razburljive in tudi nevarne čase našega osamosvajanja. Slovenske zastave, ki jih na slikah s te razstave vidimo v rokah slovenskih rojakov po svetu, naj oblastnikom dopovejo, da mora tudi na gradu v Ljubljani, eni od evropskih prestolnic, vihrati slovenska državna, nacionalna zastava!« Je zaključil profesor Pavšič.
Nekaj besed pa so poleg naštetih razstavi namenili še mag. Janez Kramberger (Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu), gospa Tatjana Lesjak Klun (Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu), dr. Rozina Švent (Narodna in univerzitetna knjižnica) in avtorica razstave Zdenka Oblak. Program pa je glasbeno obarvala vokalna skupina Domen.
Nastajanje razstave
Naša napoved, da želimo v obliki razstave predstaviti prizadevanje slovenskih rojakov po svetu iz težavnega, a zgodovinsko pomembnega obdobja, je sprožila širok odziv. Gradivo so nam pošiljali Slovenci iz Avstralije, Kanade, Švedske, Francije, ZDA, Velike Britanije, Italije, Nemčije, Avstrije, Argentine. Vsem gre zahvala za najrazličnejše dokumente, ki tkejo podobo tedanjega časa. V gradivu najdemo zasebna pisma in uradne dopise, prošnje, fotografije s protestov in demonstracij ter še marsikaj takega, kar bi težko uvrstili med našteto. Naša naloga pri izbiranju dokumentov in postavljanju razstave je bila težavna, ker se zavedamo pričujoče teže teh papirjev, pa najsi gre za pismo iz rok rojaka, ki izraža takratno osebno zaskrbljenost nad potekom dogajanja v Sloveniji, ali za razglas državnikom, naj podprejo slovensko samostojnost.
Gradivo so prispevali rojaki iz sveta: Vesna Azadi Stankovič, Avguština Budja, Mirko Cuderman, dr. Eva Dimčovski, Florijan Falež, Štefan Felbar, Jožica Gerden, Stane Kranjc, Anne Markič, Valentin Mohar, dr. Hilary Rolih, Emil-Milan Starc, dr. Bogdan Zega, dr. Janez Zorec, ter: Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), Nadškofijski arhiv Ljubljana in arhiv Svetovnega slovenskega kongresa.
Avtorica razstave: Zdenka Oblak, pod mentorstvom dr. Rozine Švent. Pri oblikovanju razstave so sodelovali: Franci Feltrin, Jana Čop, Sonja Avguštin, Luka Klopčič, dr. Rozina Švent, dr. France Dolinar, Benjamin Pezdir, dr. Lojze Dolinar, prof. Janez Stergar, Tone Mizerit, Lučka Koščak, Evgen Bavčar, Vincenc Gotthard.
