Slovenska skupnost v Braziliji in gospodarski strokovnjaki so na spletnem srečanju razpravljali o transformaciji slovenskega trga, moči nišne industrije ter novih logističnih in znanstvenih priložnostih za krepitev vezi med državama.
V sredo, 28. oktobra 2026, je prek spletne platforme Zoom potekal odmeven spletni večer z naslovom »Slovensko gospodarstvo v letu 2026«. Dogodek, ki so ga soorganizirali Zveza Slovencev v Braziliji, Konferenca za Brazilijo SSK in slovensko-brazilska gospodarska zbornica SLOBRAZ Imata, je privabil slovensko skupnost v Braziliji ter vse, ki jih zanima mednarodno sodelovanje. Glavni govorec je bil ugledni strokovnjak dr. Štefan Bogdan Šalej, v razpravi pa sta sodelovali tudi slovenska veleposlanica v Braziliji Mateja Kračun ter moderator Igor Cozzo.
Zgodovinski mejniki in stabilna makroekonomska podoba
Dr. Šalej je uvodoma izpostavil tri ključne stebre, ki so oblikovali sodobno slovensko gospodarstvo po izstopu iz jugoslovanskega trga: osamosvojitev in gospodarsko tranzicijo leta 1991, vstop v Evropsko unijo leta 2004 ter prevzem skupne valute evro leta 2007, ki je močno zmanjšal tveganja v mednarodni menjavi.
Slovenija v letu 2026 vstopa z stabilnimi, a zmernimi makroekonomskimi kazalci:
-
- Nominalni PIB: V letu 2025 je znašal približno 71,2 milijarde evrov.
- BDP per capita: Dosega vrednost okoli 33.000 evrov na prebivalca.
- Gospodarska rast: V letu 2025 je realna rast znašala okoli 1,5 %, kar odraža določeno upočasnitev zaradi zunanjih industrijskih ciklov.
- Odprtost gospodarstva: Izvoz blaga je v letu 2025 dosegel 72,1 milijarde evrov, uvoz pa 70,6 milijarde evrov, kar pomeni približno 1,5 milijarde evrov zunanje-trgovinskega presežka. Med glavnimi partnericami ostajajo Nemčija, Italija in Avstrija.
Moč malih podjetij in globalni tehnološki voditelji
Čeprav je slovensko gospodarstvo majhno, se ponaša z izjemno visoko stopnjo specializacije in usmerjenostjo v izvoz. Velik poudarek predavanja je bil na strukturi podjetij, kjer hrbtenico predstavljajo mala in srednja podjetja (MSP). Ta predstavljajo kar 99,6 % vseh podjetij v državi, ustvarijo 74,3 % vseh delovnih mest in prispevajo 66,8 % dodane vrednosti v nefinančnem sektorju.
Vendar pa slovenski gospodarski ekosistem dopolnjujejo veliki in visokotehnološki tehnološki igralci. Predstavljene so bile zgodbe o uspehu vodilnih podjetij iz različnih sektorjev:
-
- Farmacija: Krka in Lek, ki predstavljata vrhunec tehnološke intenzivnosti in dobičkonosnosti.
- Inženiring in merilna tehnika: Dewesoft in Ledinek kot primera nišnih globalnih prvakov.
- Industrijske rešitve: Gorenje in Roto.
- Znanost in UI: Raziskovalni dosežki Instituta Jožef Stefan na področju umetne inteligence in veriženja blokov.
Koper kot logistično okno v Evropo in priložnosti z Brazilijo
Veleposlanica Mateja Kračun je v razpravi poudarila strateški pomen Luke Koper. Koper deluje kot ključna logistična vstopna točka iz Jadranskega morja proti trgom Srednje Evrope (kot so Avstrija, Madžarska, Češka in Slovaška) in ponuja izjemne logistične priložnosti za brazilska podjetja, ki želijo vstopiti na evropski trg.
Poleg logistike so sogovorniki odpiranje novih priložnosti med Slovenijo in Brazilijo prepoznali na področjih:
-
- Znanosti in izobraževanja: Povezovanje raziskovalcev in univerz z Institutom Jožef Stefan.
- Turizma in kulture: Promocija naravnih lepot (jezera, jame, gore) ter aktivnega turizma, kot je gorsko kolesarjenje.
- Trgovinskega sporazuma: Razprave o prihodnjih perspektivah, ki jih prinaša sporazum med EU in Mercosulom.
Izzivi za prihodnost
Kljub uspehom pa se Slovenija sooča z strukturnimi izzivi, ki so skupni modernim evropskim gospodarstvom. Dr. Šalej je izpostavil predvsem pomanjkanje tehnične delovne sile, potrebo po dvigu produktivnosti (ki trenutno dosega okoli 86 % povprečja EU) ter zagotavljanje kapitala za večjo finančno rast inovativnih podjetij.
Dogodek se je zaključil z vizijo, da velikost države ne določa njene ekonomske sposobnosti. Ključno je sodelovanje med generacijami, mapiranje skupnih interesov na področju znanosti in gospodarstva ter preobrazba kulturnih in čustvenih vezi med skupnostma v Braziliji in Sloveniji v trajne, oprijemljive projekte.
