Umetna inteligenca: preboji, ki spreminjajo svet

Uvodni pozdravi in visoki gostje

V organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa in pod častnim pokroviteljstvom predsednika vlade gospoda Janeza Janše je na Institutu »Jožef Stefan« potekala jubilejna 50. strokovna konferenca Mostovi umetne inteligence: od algoritma do podjetništva. Dogodek je na enem mestu združil vodilne slovenske znanstvenike, gospodarstvenike in pravne strokovnjake iz domovine in sveta, ki dokazujejo, da slovensko znanje kroji sam svetovni vrh tehnološkega napredka.

Uvodni del konference je osvetlil izjemen človeški potencial Slovenije, ki po številu raziskovalnih publikacij na prebivalca zaseda visoko 4. mesto na svetu. Predsednik SSK dr. Boris Pleskovič in direktor IJS prof. dr. Leon Cizelj sta poudarila pomen povezovanja naših strokovnjakov iz tujine z domačim okoljem, k čemur bo močno prispeval tudi evropski raziskovalni projekt Smash.

Zbrane sta nagovorila tudi gospa Suzana Lep Šimenko, ministrica za Slovence po svetu, ter predsednik Državnega sveta gospod Marko Lotrič, ki sta izpostavila pomen tehnologije za ohranjanje nacionalne identitete in gradnjo pravega okolja za razvoj domačih strokovnjakov. V imenu zunanjega ministra gospoda Toneta Kajzerja je pozdrave prenesel dr. Stanislav Raščan, v imenu predsednika vlade pa je zbrane nagovoril dr. Niko Gamulin, vršilec dolžnosti direktorja Urada za informacijsko varnost, ki je izpostavil bogato slovensko raziskovalno tradicijo in pomen Unescovega mednarodnega centra IRCAI v Ljubljani.

Uvodna predavanja: Suverenost jezika in meja človeške ustvarjalnosti

Strokovni del programa se je začel z vprašanjem ohranjanja slovenske jezikovne suverenosti v digitalni dobi. Prof. dr. Marko Robnik-Šikonja (UL FRI) je premierno predstavil serijo naprednih domačih velikih jezikovnih modelov z imenom GaMS. Izpostavil je, da je razvoj modelov za manjše jezike izjemen računski in podatkovni zalogaj, a hkrati nujna priložnost za slovensko gospodarstvo.

Takoj za njim je pred mikrofon stopil dr. Jernej Barbič, profesor iz Los Angelesa in prejemnik tehničnega oskarja. Skozi koncept »Human-Machine Humanizma« je dokazal, da tehnologija umetnosti nikoli ne uniči, temveč širi njene meje. Pojasnil je, da UI odlično avtomatizira rutinsko delo, a ker nima duše in čustev, ne more zares zamenjati človeškega umetnika. Ob tem je dr. Barbič omenil tudi svoje raziskovalno sodelovanje s slovenskim študentom Sebastjanom Koreničem Tratnikom, ki prek štipendije ASEF gostuje pri njem v Los Angelesu, kjer skupaj preučujeta širši filozofski vpliv UI na družbo in izobraževanje.

Znanstveni preboji, infrastruktura in superračunalnik nove generacije

O nepredstavljivih pospeških v znanstvenih raziskavah je spregovoril pionir slovenske umetne inteligence profesor dr. Ivan Bratko. Izpostavil je globalne preboje, kot je AlphaFold, ter sodobne sisteme, ki so v enem mesecu dokazali več kot 300 matematičnih izrekov, ki so človeštvu kljubovali stoletja.

Profesor Bratko je zgodbo podprl z osupljivimi domačimi dosežki:

• Sistem Hidra (uporablja ga ARSO) napoveduje višino morja pol milijonkrat hitreje od klasičnih simulacij – tisto, kur je prej zahtevalo teden dni dela, Hidra izračuna v eni sekundi.
• Marinka Žitnik in Blaž Zupan sta z UI delo genetikov, ki je prej trajalo 5 let, skrajšala na en sam mesec in uspešno odkrila funkcije 8 genov.
• Predstavljen je bil tudi študentski projekt Leona Samotorčana (pod okriljem organizacije ASEF) za izjemno natančno napovedovanje pretokov slovenskih rek.

Tehnično in infrastrukturno zakulisje so dopolnili dr. Jože Rožanec s predstavitvijo inovativnega generiranja sintetičnih podatkov iz grafov za simulacijo industrijskih in medicinskih scenarijev, dr. Matjaž Payrits iz podjetja NVIDIA s prikazom hitre obdelave slik s pomočjo knjižnice NPPDX neposredno na grafičnih procesorjih ter dr. Martin Žnidaršič (IJS), ki je predstavil modeliranje človeškega vrednotenja in slovensko podporno mrežo, pri čemer je izpostavil velik uspeh Nade Lovrač in Vide Groznik ob vključitvi Slovenije v elitno evropsko mrežo ELLIS.

Ključno novost za prihodnost pa je napovedal prof. dr. Sašo Džeroski, tehnični vodja Slovenske tovarne za umetno inteligenco: Slovenija bo namreč prihodnje leto dobila nov superračunalnik, prilagojen za UI, ki bo 30-krat močnejši od trenutne Vege, namenjen pa bo tudi razvoju samovozečih laboratorijev, ki jih razvijajo s profesorjem Sašem Šturmom.

Gospodarska praksa, pravni izzivi in avtomatizacija

V drugem večjem sklopu je beseda tekla o prenosu tehnologij v realni sektor, ki pa prinaša precejšnje izzive. Gospa Špela Kern (GZS) je opozorila na pojav »UI v senci« (Shadow AI) – kar 54 % zaposlenih v Sloveniji koristi orodja ad-hoc, s čimer nevede izpostavljajo zaupne podatke podjetij javnim oblakom. Da se morajo storitveni modeli korenito spremeniti, pa je dokazal Jaka Levstek (Dlabs). Njegovo podjetje je z UI v šestih letih povečalo produktivnost za stokrat, ob tem pa je poudaril: »Koda je postala dostopno blago, nova vrhunska valuta človeka so postale naša presoja, okus in pravna odgovornost.«

Pravni in varnostni razmislek sta zaokrožili dr. Barbara Toplak Perovič, ki je opozorila na varnostni paradoks EU, kjer stroga regulacija (AI Act) lahko ogrozi konkurenčnost, ter dr. Helena Uršič Vrabec (Instacart, nekdanja članica pravne ekipe Palantir), ki se je javila iz ZDA in opozorila na pasteh izgube pravniškega privilegija zaupnosti ter predstavila standard »Zero Retention« pogodb.

Svetlo prihodnost avtomatizacije pa sta na koncu s praktičnimi primeri ilustrirala dr. Tony Lenko (Veritas Lab), ki je v avstralskem muzeju s pomočjo UI in veriženja blokov uspešno rešil vprašanje sledljivosti in dokazovanja izvora kulturne dediščine, ter dr. Matej Razpotnik iz podjetja Yaskawa, ki je predstavil novo linijo pametnih robotov Motoman Next z vgrajenimi procesorji NVIDIA Jetson, ki sami načrtujejo pot in obidejo ovire, kar bo ključno ob prihajajočem pomanjkanju delovne sile v Evropi.

Sklepni del in zaključek konference

Ob zaključku sta dr. Boris Pleskovič in dr. Barbara Toplak Perovič strnila vtise celotnega dne. Poudarila sta izjemen pomen izmenjave mnenj med teorijo in pracso. Kljub temu da umetna inteligenca prinaša nepredstavljive pospeške, konferenca dokazuje, da sta človeška presoja in medsebojno sodelovanje ključna za varno in uspešno prihodnost.

Konferenco so omogočili