27. tabor slovenskih otrok po svetu je potekal v domu CŠOD Rak, ki stoji v naravnem parku Rakov Škocjan ob reki Rak. Tabor je namenjen poletni osvežitvi slovenskega jezika, spoznavanju kulturnih posebnosti in naravnih lepot Slovenije. Letošnjega poletnega spoznavanja se je udeležilo skoraj 40 otrok, ki sicer živijo in obiskujejo šolo izven Slovenije. Največ udeležencev je prišlo iz Italije, dobro zastopani pa sta bili še Avstrija in ZDA. Po nekaj otrok je prišlo še iz Velike Britanije, Luxemburga, Nemčije in Francije.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je letos že sedemindvajsetič organizirala vsakoletne jezikovno-družabne počitnice – Tabor za otroke slovenskega rodu po svetu. Ideja po prirejanju tabora se je porodila pri naših slovenskih rojakih, ki so si želeli, da bi njihovi otroci imeli priložnost spoznati naravno in kulturno dediščino domovine njihovih staršev ali starih staršev. Po taborih v Lepeni, na Jezerskem, v Vačah, v Šentjurju pri Celju, na Debelem rtiču, v Libeličah, na Vojskem, v Kobaridu, v Podzemlju, v Fari, v Šentjerneju in na Livških Ravnah, je letošnji potekal v Rakovem Škocjanu v domu CŠOD od 9. do 14. julija.
Udeleženci, v starosti od 8 do 15 let, so ob dopoldnevih krepili svoje znanje slovenskega jezika razdeljeni v dve starostni skupini. Pouk je potekal bolj sproščeno, a je bil kljub temu precej zahteven. Starejše skupina je pri njem spoznavala kraške pojave, naravni park Rakov Škocjan in legendo o nastanku Cerkniškega jezera. Mlajša skupina se je preko dramatizacije zgodbe, ki so jo potem odigrali s pomočjo plišastih spremljevalcev, tako razvnela, da so plišaste živali skoraj oživele. Popoldneve smo preživeli v obiskovanju različnih naravnih lepot. Ogledali smo si Mali in Veliki naravni most, se spustili v temo Zelških jam, se s čolničkom popeljali po podzemskem jezeru Križne jame in se sprehodili do razgledne točke Cerkniškega jezera. Poleg tega smo se vzpenjali po naravni steni, se spuščali po jeklenici in se preizkusili v streljanju z loki. V delavnicah smo se preizkusili še v kovanju žebljev, izdelavi buhtljev in pletenju zapestnic iz lanu.
Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu smo hvaležni, da finančno podpira projekt taborov že od samih začetkov v letu 1998, saj bi bila brez tega cena zabavnega tedna neprimerno višja. Tako animatorje, kot tudi udeležence, je ves čas spreletavala enaka misel: »Koliko lepot je zbranih v Sloveniji – na enem samem majhnem koščku sveta imamo praktično vse: morje, gore, jame, reke in jezera, ravnino… To se moramo naučiti uživati in na to biti ponosni!«
