V petek, 12. junija 2026, je v Modri dvorani Zdravniške zbornice Slovenije potekala okrogla miza »Zdravje – skupna vrednota slovenskega naroda«, ki jo je organiziral Svetovni slovenski kongres v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije. Dogodek je pritegnil več kot 180 obiskovalcev, kar je pokazalo, da vprašanja dostopnosti zdravstvene oskrbe, kakovosti zdravljenja in prihodnosti slovenskega zdravstvenega sistema ostajajo med najpomembnejšimi družbenimi temami.
Udeležence sta uvodoma pozdravila predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prof. dr. Bojana Beović. V strokovnem delu srečanja so svoja razmišljanja predstavili akad. prof. dr. Metka Zorc, prof. dr. Matija Jurij Kališnik iz Avstrije, mag. Matej Beltram iz Švice, dr. Katja Triller in prof. dr. Ernest Petrič.
Govorci so osvetlili različne vidike slovenskega in tujih zdravstvenih sistemov ter opozorili na ključne izzive slovenskega zdravstva. Posebna pozornost je bila namenjena dolgim čakalnim dobam, organizaciji primarnega zdravstva, dostopnosti osebnih zdravnikov, financiranju zdravstvenih storitev in prenosu dobrih praks iz držav z uspešnejšimi zdravstvenimi sistemi.
V razpravi, ki je sledila predavanjem, so sodelovali številni zdravstveni strokovnjaki, predstavniki zdravstvenih ustanov in drugi obiskovalci. Med njimi je bil tudi generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug, ki je poudaril pomen transparentnega spremljanja kakovosti zdravstvenih storitev in mednarodne primerljivosti rezultatov zdravljenja. Več razpravljavcev je opozorilo, da mora biti kakovost zdravstvene oskrbe eden ključnih kriterijev pri vrednotenju delovanja zdravstvenih ustanov.
Kot ena osrednjih ugotovitev okrogle mize se je izoblikovalo stališče, da je treba problem čakalnih dob reševati sistematično in na podlagi natančnih analiz posameznih področij, saj vzroki zanje niso povsod enaki. Razpravljavci so opozorili na potrebo po boljšem izkoriščanju obstoječih zmogljivosti, učinkovitejši organizaciji dela, posodobitvi informacijskih sistemov in odpravi administrativnih ovir, ki podaljšujejo dostop do zdravstvenih storitev.
Pomemben poudarek je bil namenjen tudi primarnemu zdravstvu. Sodelujoči so izpostavili potrebo po večji podpori družinskim zdravnikom, boljšem vključevanju mladih zdravnikov v delo na terenu pod ustreznim mentorstvom ter ustvarjanju spodbud, ki bi zdravnike pritegnile na področja, kjer jih primanjkuje.
Razprava je pokazala široko soglasje, da brez aktivnega sodelovanja zdravnikov, zdravstvenih ustanov, strokovnih združenj in odločevalcev ni mogoče izvesti uspešne zdravstvene reforme. Udeleženci so poudarili, da Slovenija potrebuje dolgoročno strategijo razvoja zdravstva, ki bo temeljila na strokovnosti, preverjenih praksah iz tujine in predvsem na interesu bolnikov. Kot je bilo večkrat poudarjeno, je zdravje skupna vrednota slovenskega naroda, zato mora biti skrb za dostopno in kakovostno zdravstveno oskrbo ena izmed prednostnih nalog družbe.
Ob zaključku je bilo izraženo pričakovanje, da bodo predlogi in ugotovitve okrogle mize oblikovani v priporočila, ki jih bo Svetovni slovenski kongres posredoval pristojnim odločevalcem ter jih vključil v nadaljnje razprave o prihodnosti slovenskega zdravstvenega sistema.
Ključni poudarki in priporočila okrogle mize
- nujno sistematično skrajševanje čakalnih dob na podlagi analize posameznih področij;
- boljša organizacija primarnega zdravstva in dostopnosti osebnih zdravnikov;
- večje vključevanje mladih zdravnikov v delo pod mentorstvom;
- transparentno spremljanje in objavljanje rezultatov zdravljenja;
- uporaba preverjenih dobrih praks iz tujine;
- odprava administrativnih in informacijskih ovir v zdravstvenem sistemu;
- aktivno sodelovanje stroke pri pripravi zdravstvenih reform;
- postavitev bolnika in kakovosti zdravstvene oskrbe v središče vseh sprememb.
O odmevnem dogodku so poročali tudi na različnih portalih, članke si lahko preberete tukaj:
Dve plati zdravja – skupna vrednota naroda in najdaljše čakalne vrste v Evropi – Domovina
STA: Pri gradnji sodobnega zdravstvenega sistema bi pomagali tudi izseljenci
https://tv3m.si/article/izseljenci-ponujajo-znanje-za-reformo-zdravstvenega-sistema
