Jubilejna monografija ohranja spomin in odpira pogled v prihodnost
Ob 35. obletnici Svetovnega slovenskega kongresa je izšla jubilejna znanstvena monografija Svetovni slovenski kongres 1991–2026 – In dokler bo živel slovenski rod, ki na celovit način predstavlja zgodovino, razvoj in poslanstvo organizacije, ki že od ustanovitve povezuje Slovence doma, v zamejstvu in po svetu.
Monografija, ki sta jo izdala Svetovni slovenski kongres in založba Mladika iz Trsta, je bila premierno predstavljena na slavnostni akademiji ob jubileju v soboto, 27. junija 2026, kjer so o njenem nastajanju in vsebini spregovorili urednik dr. Dejan Valentinčič ter avtorja prispevkov dr. David Hazemali in dr. Damjan Kukovec. Pogovor, ki ga je vodila Mateja Feltrin, je razkril, da publikacija ni zgolj pregled petintridesetih let delovanja Svetovnega slovenskega kongresa, temveč tudi razmislek o njegovem mestu v slovenski družbi in o izzivih, ki ga čakajo v prihodnje.
Iz zgodovinske pobude v trajno povezovalno organizacijo
Urednik monografije dr. Dejan Valentinčič je pojasnil, da je zamisel za knjigo dozorevala več let. Med pripravo predstavitev pomembnih osebnosti, ki so prispevale k osamosvojitvi Slovenije, je opazil zanimivo skupno točko – pri velikem številu posameznikov se je vedno znova pojavljala ugotovitev, da so bili ustanovni člani ali dejavni sodelavci Svetovnega slovenskega kongresa. Prav to spoznanje je postalo eden od glavnih razlogov za pripravo monografije, ki želi dokumentirati vlogo organizacije pri nastanku slovenske države in njenem poznejšem razvoju.
Po njegovih besedah knjiga ne želi biti le zgodovinski pregled dogodkov, ampak tudi pričevanje o ljudeh, ki so s svojim znanjem, ugledom in delom pomagali graditi vezi med Slovenijo in njenimi rojaki po svetu.
Knjiga o ljudeh, ne le o dogodkih
Posebno poglavje monografije je namenjeno približno stotim biografskim portretom osebnosti, ki so pomembno zaznamovale delovanje Svetovnega slovenskega kongresa in širši slovenski prostor. Dr. Valentinčič je pojasnil, da pri izboru ni želel predstaviti zgolj najbolj prepoznavnih imen, temveč čim bolj raznolike življenjske zgodbe Slovencev po svetu.
Med njimi so ugledni znanstveniki, gospodarstveniki, politiki, kulturniki in družbeni delavci, pa tudi osebnosti, ki širši slovenski javnosti niso dobro poznane, vendar so s svojim delom pomembno prispevale k ugledu Slovenije in povezovanju slovenskih skupnosti. Kot primere je omenil avstralsko ministrico Tanjo Pliberšek, ameriška politika Amy Klobuchar in Paula Gosarja ter priznanega sociologa Thomasa Luckmanna, ki je po materini strani izhajal iz slovenskega okolja in vse življenje ohranjal tesne vezi s Slovenijo.
Ob tem je poudaril zanimivo misel, da odnos države do diaspore ne sme temeljiti zgolj na iskanju najuspešnejših posameznikov, temveč tudi na spoštovanju vseh rojakov, ki ohranjajo svojo pripadnost slovenskemu narodu. Prav zato monografija predstavlja širok spekter ljudi in njihovih življenjskih poti.
Več kot zgodovina ene organizacije
Dr. David Hazemali je poudaril, da Svetovni slovenski kongres ni bil le opazovalec zgodovinskih dogodkov, ampak eden njihovih dejavnih soustvarjalcev. Organizacija je v času osamosvajanja Slovenije s pomočjo svojih članov in podpornikov po svetu zapolnila pomembno vrzel na področju mednarodnega povezovanja, v desetletjih po osamosvojitvi pa svoje poslanstvo razširila na povezovanje treh Slovenij – matične domovine, zamejstva in izseljenstva. Zato monografija predstavlja tudi dragocen dokument o razvoju slovenske države in vlogi civilne družbe pri njenem nastajanju.
Podobno je razmišljal tudi dr. Damjan Kukovec, ki je izpostavil eno največjih vrednosti Svetovnega slovenskega kongresa – njegovo interdisciplinarnost. Po njegovem mnenju organizacija že desetletja ustvarja prostor srečevanja strokovnjakov z različnih področij ter spodbuja izmenjavo znanja in izkušenj med Slovenci doma in po svetu. Prav zaradi takšnega povezovanja ostaja kongres pomemben tudi danes, ko se družbeni in strokovni izzivi vse bolj prepletajo.
Zaveza prihodnjim generacijam
Predstavitev monografije je pokazala, da publikacija ni nastala zgolj z namenom ohranjanja zgodovinskega spomina. Njeni avtorji jo razumejo kot zavezo prihodnjim generacijam, da bodo poznale ljudi, dogodke in ideje, ki so prispevali k nastanku samostojne Slovenije ter k povezovanju Slovencev po svetu.
V tem duhu posebej odmeva misel urednika dr. Dejana Valentinčiča, da imamo današnje generacije dolžnost ohranjati zgodovinski spomin, hkrati pa omogočiti prihodnjim rodovom, da bodo na teh temeljih gradili nove zgodbe in iskali nove poti povezovanja. Prav zato jubilejna monografija ni le pogled nazaj, ampak tudi povabilo k razmisleku o prihodnosti.
Kot pove že njen naslov – In dokler bo živel slovenski rod – je njeno osrednje sporočilo, da moč slovenskega naroda ni le v njegovi zgodovini, temveč predvsem v ljudeh, ki znajo tudi danes ohranjati medsebojne vezi, deliti znanje in skupaj ustvarjati prihodnost.
