Svetovni slovenski kongres je organiziral 49. strokovno konferenco, tokrat prvič posvečeno tematiki bibliotekarstva. Konferenca z naslovom Mostovi znanja: Slovenske knjižnice doma in po svetu v sodobni informacijski družbi je obravnavala vlogo in pomen slovenskih knjižnic zunaj matične domovine, pregledala njihove izzive ter osvetlila možnosti, ki jih ponujajo sodobne tehnologije za ohranjanje in razvoj slovenskega knjižničnega gradiva v globalnem prostoru.
1. Uvodni nagovori in poslanstvo knjižnic
Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, dr. Boris Pleskovič, je v uvodnem nagovoru poudaril povezovalno vlogo knjižnic v slovenskem izseljenstvu ter njihov prispevek k ohranjanju jezika, kulture in identitete. Zahvalil se je častnemu pokrovitelju, predsedniku SAZU akademiku dr. Petru Štihu, ter podpredsedniku SAZU, dr. Marku Snoju, kakor tudi Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Državna sekretarka Vesna Humar (Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu) je izpostavila priložnosti, ki jih za knjižnično dejavnost ponuja digitalna tehnologija, in opozorila na potrebo po krepitvi splošnoizobraževalnih knjižnic. Predstavila je ključne e-vire (Deli, Kamra, Press Reader, COBISS Ela) ter poudarila izzive pri opremljenosti, izobraževanju uporabnikov in predvsem pri promociji obstoječih storitev, ki jih mnogi Slovenci v tujini še ne poznajo. Opozorila je na pomembno dejstvo, da je članstvo v NUK za Slovence v zamejstvu brezplačno.
Akademik dr. Marko Snoj (SAZU) je predstavil jezikoslovni razvoj besede knjižnica, ki se je v osrednjeslovenskem prostoru uveljavila šele v drugi polovici 19. stoletja. Opozoril je, da knjižnice ostajajo temeljne kulturne ustanove tudi v informacijski družbi, saj ohranjajo in posredujejo znanje ter jezikovno dediščino.
Kongresnik ZDA slovenskega rodu Paul Gosar je v video pozdravu opozoril na pomen slovenske dediščine kot povezovalnega elementa med generacijami ter podčrtal pomembno poslanstvo Svetovnega slovenskega kongresa pri ohranjanju slovenske identitete.
2. Ohranjanje in izginjanje slovenskega knjižničnega gradiva
Predavanje dr. Dejana Valentinčiča
Dr. Dejan Valentinčič je predstavil problematiko ogroženosti slovenskega knjižnega gradiva v diaspori. Poudaril je primere množičnega zavrženja knjig v mestih, kot sta Milwaukee in Cleveland, kjer se slovenščina izgublja kot vsakdanji jezik. Predstavil je tri ključne vrste vrednosti gradiva: uporabno (v okoljih z živim jezikom), zgodovinsko (lokalni tiski, arhivski dokumenti, glasila) ter simbolno oziroma sentimentalno vrednost.
V okviru raziskovalnega projekta o slovenski skupnosti v ZDA in Kanadi je predstavil ključne ugotovitve:
– evidentiranih 451 slovenskih organizacij od prvotnih 659,
– neposreden stik Slovenije z le približno 5 % teh organizacij,
– dve tretjini organizacij še hrani gradivo, ki pa ga večinoma obravnavajo kot relikt preteklosti,
– arhivsko gradivo je večinoma neurejeno in nedigitalizirano,
– velika večina organizacij si želi pomoči pri urejanju gradiva, vendar ne pozna ustreznih mehanizmov.
Dr. Valentinčič je sklenil z opozorilom o nujnosti iskanja rešitev, ki presegajo omejene materialne vire.
3. Povezovanje knjižnic in sodobne tehnologije
Predavanje Barbare Kavčič
Barbara Kavčič (ZBDS) je poudarila, da so knjižnice v Sloveniji najpogosteje obiskane kulturne ustanove ter pomemben »tretji prostor« skupnosti. Predstavila je celovit pregled slovenskega knjižničnega sistema in izpostavila ključne integracijske točke:
– COBISS kot vzajemni bibliografski sistem,
– Digitalna knjižnica Slovenije (DLib),
– Kamra kot domoznanski portal,
– COBISS Ela (e-knjige) in Audibook (zvočne knjige).
Izpostavila je tudi razvoj novih oblik povezovanja, kot so oddaljeno vpisovanje, hibridni dogodki in čezmejni projekti, med katerimi je posebej omenila projekt Branje ne pozna meja in sodelovanje s skupnostjo na Dunaju.
4. Vloga Narodne in univerzitetne knjižnice
Predavanje Helene Janežič
Helena Janežič je predstavila zgodovino in poslanstvo NUK, ki od leta 1774 načrtno zbira slovensko knjižnično gradivo ne glede na geografski izvor. Danes hrani več kot 3 milijone enot, med njimi približno 40.000 enot gradiva, nastalega v izseljenstvu.
Poudarila je pomen zbirke t. i. D-fonda, ki zajema prepovedano oziroma ideološko sporno literaturo iz obdobja 1945–1991 in danes predstavlja ključen del zbirke tiskov Slovencev po svetu. Digitalna dostopnost gradiva se širi prek portala DLib in Nukovega spletnega arhiva, brezplačno članstvo za Slovence v zamejstvu pa omogoča dostop do e-virov, kot sta COBISS Ela in Audibook.
5. Stanje in izzivi slovenskih knjižnic po svetu
Predstavljeni primeri iz prakse
Konferenca je v drugem delu osvetlila raznolikost knjižničnih okolij in izzivov v zamejstvu ter izseljenstvu:
– Knjižnica Dušana Černeta (Trst) – predstavila jo je Lučka Kremžar. Knjižnica hrani več kot 22.000 enot in je ena ključnih ustanov za zamejski in izseljenski tisk. Med ključnimi izzivi sta prostorska stiska in pomanjkanje sredstev za ustrezno kadrovsko okrepitev.
– Slovenska študijska knjižnica v Celovcu – predstavila jo je Dragana Laketič. Knjižnica s približno 140.000 enotami predstavlja največjo zbirko slovenskega gradiva v Avstriji. Izvaja številne kulturno-vzgojne projekte in upravlja potujočo knjižnico za okoli 60 ustanov.
– Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem (Karlovec) – predstavila jo je Vedrana Kovač Vrana. Knjižnica izvaja obsežne čezmejne projekte (npr. Recon Connected, Comic Zone) in organizira slovenske kulturne dneve ter jezikovne tečaje.
– Slovenske knjižnice v Argentini – rezultate raziskave Polone Majdič in Urha Ferleža zaznamuje ugotovitev, da knjižnice zaradi zmanjšanega števila aktivnih slovenskih govorcev delujejo predvsem kot simbolni prostori. Gradivo je v veliki meri zastarelo, novega dotoka pa je malo; v COBISS je vključena le ena knjižnica.
– Slovenska narodna čitalnica Cleveland – dr. Katarina Švab je predstavila projekt vključevanja knjižnice v COBISS in digitalizacijo zgodovinskih dokumentov, ki so sedaj dostopni na portalu DLib.
– Begunska knjižnica Zdravka Novaka – predstavila jo je Helena Janežič. Gre za dragoceno zbirko tiskov iz let 1945–1949, ki je po več desetletjih v Rimu prešla v NUK z namenom celovite digitalizacije.
6. Sklepi in ključni izzivi
Razpravo sta povezala dr. Dejan Valentinčič in Helena Janežič, ki sta povzela skupne ugotovitve:
- Finančne in prostorske omejitve ostajajo stalnica v vseh okoljih.
- Digitalizacija predstavlja osrednjo pot za ohranjanje gradiva in širšo dostopnost, zlasti pri redkih tiskih.
- Arhivsko gradivo (osebne zapuščine, pisma, dokumenti) pogosto nima jasnega skrbnika, zato se postavlja vprašanje vloge knjižnic pri njegovem zbiranju.
- Razlikovanje med »konzerviranimi« in »živimi« knjižnicami kaže na različno stopnjo vpetosti knjižnic v lokalno skupnost in različen potencial za razvoj.
V sklepnem nagovoru je dr. Pleskovič izpostavil izjemen zanos in predanost knjižničarjev ter pohvalil njihov prispevek k ohranjanju slovenske kulturne dediščine po svetu.
