Zgodovinski dolg, mehka moč in pogled v leto 2061: Svetovni slovenski kongres ob 35-letnici predstavil monumentalno monografijo
V dvorani Slovenske matice v Ljubljani je danes, v torek, 6. oktobra 2026, potekala slavnostna predstavitev obsežne znanstvene monografije z naslovom Svetovni slovenski kongres 1991 – 2026 – 2061 … in dokler bo živel slovenski rod…. Dogodek, ki ga je povezovala Jelena Malnar, je potekal ob pomembnem jubileju – 35 letih delovanja Svetovnega slovenskega kongresa (SSK), ki že od obdobja osamosvajanja neutrudno povezuje Slovence doma, v zamejstvu in po svetu.
Knjiga na skoraj 600 straneh prinaša štiri vsebinske sklope: zgodovinsko analizo delovanja, 100 biografskih portretov ključnih osebnosti, drzen pogled eno generacijo vnaprej v leto 2061 ter bogat, prvič sistematično zbran dokumentacijski zaklad. Naslovnico krasi umetnina Karantanija, ki jo je posebej za ta jubilej ustvarila akademska slikarka Marjetka Dolinar.
Od pionirskih korakov osamosvajanja do arhivskega zaklada
Glavni in odgovorni urednik monografije, izr. prof. dr. Dejan Valentinčič, je opisal intenzivno ustvarjanje zbornika, ki je nastajal tri četrt leta. Izpostavil je, da izbor 100 portretirancev namerno izpušča trenutno aktivne politike, prinaša pa izjemne zgodbe, kot je portret svetovno priznanega sociologa slovenskih korenin Tomasa Luckmanna. Valentinčič je razkril tudi zgodovinsko ozadje nastanka ideje o SSK, ki sta jo konec 89. let na Dragi oblikovala Vlado in France Habjan – moža z enakim priimkom, a različnima medvojnima usodama, ki sta prek osebnih pogovorov dosegla spravo in zasnovala globalno slovensko organizacijo po vzgledu Svetovnega judovskega kongresa.
Dolgoletni predsednik Slovenske konference SSK Franci Feltrin se je spomnil težkih začetkov, organizacije prvih konferenc (npr. zgodovinskega prvega kongresa slovenskih zdravnikov iz sveta in domovine) ter pomembne vloge politične amnestije v Demosovem parlamentu, ki je sploh omogočila, da so se rojaki iz sveta leta 1991 lahko vrnili v domovino na ustanovni kongres.
Pomen izseljencev za slovensko diplomacijo in civilno družbo
Politolog in ekonomist prof. dr. Boštjan Udovič je v svojem prispevku analiziral vlogo diaspore v Veliki Britaniji in Franciji med osamosvajanjem. Opozoril je, da ima država zgodovinski dolg do izseljencev, ki so s svojo »diplomacijo od spodaj navzgor« ključno pripomogli k mednarodnemu priznanju. »Slovenca najdeš v vsaki kotanji na svetu in ta vsepovsod je dar tega naroda, ki je premalo izkoriščen,« je poudaril Udovič in pozval k sistemski institucionalizaciji odnosov z zdomci.
Pravnik in raziskovalec prof. dr. Jernej Letnar Černič je SSK osvetlil skozi prizmo civilne družbe. Izpostavil je pomen pluralnosti, strpnosti in svetovnonazorske nevtralnosti, ki jo je kongres dokazal skozi desetletja z grajenjem mostov med drugače mislečimi. Prihodnost kongresa vidi predvsem v t. i. kroženju znanja, projektih in mentorstvih med domačimi in tujimi strokovnjaki.
Pogled v prihodnost (leto 2061)
V zadnjem delu se monografija obrača v prihodnost. Avtorji iz vseh štirih zamejstev in večjih izseljenskih skupnosti ponujajo realistične, a hkrati optimistične poglede na demografsko in kulturno vitalnost slovenstva v globaliziranem svetu. Kot je v zaključku poudaril urednik Valentinčič, se svet premika iz kolektivnih društev v dobo individualizacije, zato bo moral biti kongres v prihodnje inovativen in stike z rojaki graditi neposredno, prek sodobnih platform in osebnih profesionalnih povezav.
Zgodovina, zapisana v tej monografiji, se ne končuje z zadnjo stranjo – nadaljuje se z nami in z vsakim dejanjem, s katerim ohranjamo slovensko identiteto.
Iskrena zahvala avtorjem in govornikom
Ob koncu dogodka se Svetovni slovenski kongres iskreno zahvaljuje vsem avtorjem prispevkov, uredniškemu odboru ter današnjim govornikom za njihovo neprecenljivo sodelovanje pri pripravi in predstavitvi tega monumentalnega dela. Vaš strokovni doprinos in pripravljenost za deljenje neprecenljivih spominov ter vizij sta ključno prispevala k temu, da bo bogata dediščina našega povezovanja ostala trajno zapisana za prihodnje rodove.
